Grobeljski drevored je dragocen naravni spomenik, ki so ga učenci OŠ Rodica posvojili v okviru projekta Dediščina v rokah mladih. Sestavljen je iz dveh delov, ki so jih učenci poimenovali starejši in mlajši drevored. Starejši drevored je bil del gradu Groblje. Slednji je v listinah prvič omenjen leta 1611, medtem ko prvi zapis o grobeljskem drevoredu najdemo v Franciscejskem katastru, leta 1825. Iz tega sklepamo, da so najstarejše lipe stare kar 200 let. Najdebelejša lipa ima obseg pet metrov, obseg večine preostalih pa meri od 1,5 do 4 metre. V starejšem grobeljskem drevoredu raste 141 dreves, prevladujejo lipe in lipovci. Ta drevored, ki je edini ohranjeni del parkovne zasnove ob nekdanji graščini Groblje, poteka v smeri vzhod-zahod. Poimenovali smo ga »most med občinama«, saj povezuje občini Mengeš in Domžale. Mlajši grobeljski drevored, ki raste pred Kulturnim domom Groblje, je bil kot spominski park zasajen v letu 1980, ob smrti predsednika SFRJ, maršala Josipa Broza Tita. Tega leta so v večini slovenskih mest zasajali spominske parke z oseminosemdesetimi lipami (*Predsednik Tito je bil ob smrti star 88 let.). Včasih je bil starejši drevored priljubljeno otroško igrišče, medtem ko je danes predvsem sprehajališče.
V parku so organizirani tudi dogodki:
- druženje pod lipami,
- Ex tempore in drugi.
- Viri:
- OŠ Rodica, arhiv
- Andreja Ručigaj, Tomaž Kastelic in Nina Hočevar, 2005. Grobeljski drevored skozi čas. Raziskovalna naloga s področja etnologije (mentorica: Draga Jeretina Anžin).
Mengeško polje je del Kamniško bistriške ravni. Nahaja se južno od Homškega polja, vzhodno od naselja Mengeš. Na vzhodu ga meji poseljeno območje razpotegnjenih naselij Zgornjih, Srednjih in Spodnjih Jarši, Rodice in Grobelj. Na južnem območju je zahodni del Domžal (Stob) ter Depala vas do Trzina na zahodu. Na vzhodnem območju Mengeškega polja je razpotegnjeno naselje Loka pri Mengšu.
Večino Mengeškega polja obsegajo poja in njivske površine. Na severnem robu proti Homškemu polju je obsežen gospodarski kompleks farmacijske industrije. Med Mengšem in Zgornjimi Jaršami je umeten razbremenilni kanal Pšate, ki pri Viru kot desni pritok priteče v reko Kamniško Bistrico.Grobeljski drevored ali drevored Lipce je drevored lip in liovcev, ki je bil del posesti gradu Groblje. Danes je drevored v posesti države Republike Slovenije. Prvi zapisi v Franciskejskem katastru o tem drevoredu segajo v leto 1825. Najstarejše lipe bodo stare že 200 let. Ta drevored, ki je edini ohranjeni del parkovne zasnove ob nekdanji graščini Groblje, poteka v smeri vzhod-zahod. Najdebelejša lipa v drevoredu ima obseg pet metrov, obsegi drugih lip pa merijo od 1,5 do 4 metre.
Odmrla drevesa v drevoredu se nadomešča z mlajšimi.
Vir: burger.si
