Driska – neprijetna težava

0
232

Diareja ali driska je definirana kot črevesno obolenje, za katero je značilno odvajanja tekočega blata  več kot trikrat v 24 urah. Posledica intenzivnega izgubljanja telesne tekočine je elektrolitsko neravnovesje in dehidracija. Posebej moramo biti pozorni na znake dehidracije (žeja, zaspanost, pospešeno dihanje, temen urin) pri majhnih otrocih in starostnikih, saj pri njih dehidracija  lahko nastopi zelo hitro. Pogosti spremljajoči simptomi driske so še: slabost, bruhanje, napenjanje, abdominalni krči, lahko tudi vročina. Ločimo akutno, vztrajajočo in kronično drisko. Slednja je lahko znak resne bolezni (Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis). Vzroki za drisko so zelo različni. Pogosto je driska posledica okužbe z virusi, z bakterijami, ali paraziti. Virusno povzročene driske se prenašajo preko umazanih rok, pojavljajo se v obliki epidemij in so pogostejše pri mlajših otrocih. Za bakterijsko trebušno okužbo lahko zbolimo na potovanjih v tujino, če zaužijemo okuženo hrano ali vodo. Vzrok za pojav driske je lahko tudi preobčutljivost organizma za določena živila oz. sestavine živil (laktozna intoleranca, celiakija, alergija na beljakovine kravjega mleka), zastrupitev s težkimi kovinami ali z alkoholom in različna zdravila (antibiotiki, magnezijevi antacidi). Drisko lahko povzročijo tudi stresni dogodki in prekomerna uporaba umetnih sladil (manitol, sorbitol). Farmacevt v lekarni ima pomembno vlogo pri svetovanju glede ustreznega načina samozdravljenja in oceni resnosti težav. Z zdravnikom se moramo nujno posvetovati pri otroku, ki je mlajši od treh let, pri zelo hudi driski (več kot osem odvajanj blata dnevno), pri pojavu alarmantnih znakov (telesna temperatura nad 38, 5 °C, kri v blatu, znaki dehidracije), pri sumu na hujšo okužbo ali zastrupitev s hrano (npr. oporečni tatarski biftek, francoska solata), pri bolnikih, kjer obstaja nevarnost resnih komplikacij (sladkorni in imunosupresivni bolniki). Čas samozdravljenja driske je omejen in je odvisen od starosti pacienta. Pri otrocih starih od treh do dvanajst mesecev lahko traja največ en dan, v starosti enega do treh let največ dva dni, pri starejših otrocih in odraslih pa največ tri dni.                                                  Nadomeščanje vode in izgubljenih elektrolitov je najpomembnejše za preprečitev dehidracije pri driski. V ta namen uporabljamo peroralne rehidracijske soli, ki jih raztopimo v predpisani količini neoporečne vode ter zaužijemo po požirkih, da ne izzovemo bruhanja. Odmerjanje prilagodimo stopnji dehidracije in telesni masi bolnika. Za lajšanje težav pri driski so v lekarni na voljo različni probiotiki in pripravki iz zdravilnih rastlin, ki vsebujejo čreslovine (čaj  iz posušenih plodov borovnic, pravi ali ruski čaj). Priporoča se uživanje hrane s čim manj vlakninami (riž, prepečenec, prežganka, korenčkova juha, banane). Izogibati se je treba sladkorju, kofeinu, mastni in zelo začinjeni hrani. Za lajšanje driske so na trgu tudi različni enterosorbenti (diosmektit, silicijev gel, medicinsko oglje), ki po zaužitju potujejo skozi prebavni trakt in nase vežejo različne snovi (strupe, tudi zdravila!), same pa se v telesu ne absorbirajo. Za zdravljenje driske je v Sloveniji na voljo tudi zdravilna učinkovina racekadotril.

Darja Štular, mag. farm.

Oglasno sporočilo