Ministrica za kulturo doc. dr. Asta Vrečko: »Skozi umetnost se človek postavlja v razmerje do sveta!«

0
384

Dr. Asta Vrečko je docentka in znanstvena sodelavka na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in ministrica za kulturo. Predvsem. Od leta 2013 predava kot zunanja sodelavka Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Nekaj let je bila sodelavka in predavateljica na šoli Svet umetnosti. Z njo smo se med drugim pogovarjali o medijski krajini v naši državi, spremembi medijske zakonodaje, prihodnosti za neodvisne časopise, stanju v kulturi in prihodnosti le – te ter vplivu umetnosti na posameznika.

Morda za začetek najprej mediji. Ob začetku mandata 1. junija lani ste se najprej soočili s krizo na RTV Slovenija. Del novinarjev je ravno začel s stavko. V juliji ste v Državnem zboru sprejeli novelo zakona o RTV. Zakon je bil nato potrjen še na referendumu, zdaj pa sta bili proti vloženi dve pobudi za ustavno presojo. Kdaj lahko pričakujemo novo vodstvo na RTV?
Naj najprej povem, da smo novelo zakona o RTVS vložili, da bi v naši največji medijski hiši, ki je hkrati tudi največja kulturna ustanova v državi, opravili s strankarsko politiko, ki je prevzela vodenje te ustanove. Kriza na RTVS se poglablja že drugo leto, gledanost pada, njen ugled je vse nižji, novinarji tam še vedno stavkajo. Postopki imenovanja novega Sveta RTVS že potekajo in verjamem, da bo tudi ustavno sodišče ovrglo obe pritožbi. Moram pa dodati, da imenovanje novega vodstva ni v naših rokah, in da spoštujemo demokratične procese, ki se morajo odviti ob uveljavitvi novele zakona o RTVS.

Kakšna je sicer medijska krajina v državi, kako jo ocenjujete?
Podatki Novinarjev brez meja so zgovorni: Slovenija je v enem letu zdrsnila kar za 18 mest in sicer na 54. mesto, kar je najslabša uvrstitev naše države, odkar ta seznam pripravlja ta mednarodna organizacija. S tem se je Slovenija uvrstila v kategorijo “problematičnih” držav. Dodaten komentar najbrž ni potreben.

Napovedali ste spremembo medijske zakonodaje. V katero smer bodo šle spremembe?
V Sloveniji imamo izrazito zastarelo medijsko zakonodajo, saj sta bila zakona o RTVS in medijih sprejeta pred več kot petnajstimi leti. Medijski prostor se je v tem času močno spremenil, prav tako medijske navade državljanov. Slovenski medijski zakoni pa niso le zastareli, ampak tudi slabi in v nekaterih primerih škodljivi, saj jih iz različnih razlogov ni učinkovito izvajalo. Za primer: v zakonu o medijih imamo veliko omejitev glede medijskega lastništva, poročila evropske komisije pa ugotavljajo, da sta skrito lastništvo in koncentracija lastništva poleg vplivov politike na javne medije dva izmed največjih problemov našega medijskega prostora. To kaže na veliko razhajanje med zakoni in prakso. Potem pa je tu še evropski okvir, ki ga je prav tako treba upoštevati, saj evropska komisija zdaj z načrtovanimi uredbami prvič posega tudi na področje medijev.

Ali bodo po novem medijskem zakonu za neodvisne časopise, kot je npr. naš, kaj boljši časi? Težko je na trgu konkurirati občinskim časopisom in brezplačnikom, ki so predvsem reklamni katalogi. Politika pa neprestano daje vtis, da so mediji nujno zlo.
Naj vas popravim, del politike. Za nas mediji niso nujno zlo. Menimo, da so neodvisni, pluralni in tudi finančno neodvisni mediji ključni za delovanje zrele demokracije. S prenovljeno medijsko zakonodajo nameravamo doseči prav to: vzpostaviti pluralno medijsko krajino, tudi v lastniškem smislu. Občinska glasila pa so po našem mnenju pomemben del te krajine, a so bila v preteklosti večkrat zlorabljena kot propagandno orodje aktualnih županov.

Vsaka vlada drugače formira svoj odnos do kulture, ena od njih je celo ukinila Ministrstvo za kulturo. Kakšno stanje v kulturi vam je zapustila prejšnja vlada?
Stanje v kulturi ni dobro, skozi leta so se težave v celotnem kulturnem sektorju zgolj poglabljale. Svoje je v zadnjih letih naredila še pandemija covida-19, trenutno ne moremo mimo energetske krize, ki prav tako hromi kulturne ustanove in vse, ki upravljajo s prostori za kakršnokoli kulturno udejstvovanje ali ustvarjanje. Lani smo, kmalu po nastopu mandata, ustanovili direktorat za razvoj kulturnih politik, ki ga vodi Tjaša Pureber. Naloga tega direktorata je prav izgradnja sodobnega kulturnega modela, z jasno vizijo razvoja kulturnega sektorja v Sloveniji.

Kateri so jih trije projekti na področju kulture bodo prvi, za katere se bo odločilo vaše ministrstvo v tem mandatu?
Pomembnih projektov je več, ne moremo izločiti samo treh, saj je kulturno področje široko in sega od ustvarjalnosti do kulturne dediščine, skrbi za jezik in vse do aktualne medijske krajine. Morda nekaj najpomembnejših: že lani smo ponovno zagnali prenovo SNG Drame, povečali smo sredstva za ustvarjanje na področju filma, začeli bomo celostno prenovo statusa samozaposlenih v kulturi, sprejeli smo novelo zakona o RTVS, kot rečeno načrtujemo celostno prenovo medijske zakonodaje, v načrtu je tudi celostna prenova muzealske politike…
Slovenija bo letos častna gostja na knjižnem sejmu v Frankfurtu, gotovo bomo posvečali posebno pozornost temu področju in aktivnostim v zvezi s gostovanjem.

Bodo sredstva, določena s proračunom, zadostovala za ureditev najbolj perečih problemov in kateri so to?
Kljub težkim časom, ki so pred nami, smo uspeli zagotoviti višji proračun za leto 2023 in sicer v višini več kot 248 milijonov evrov. Proračun je razvojno naravnan za obe leti, tako za 2023 kot tudi za leto 2024. Prednost proračuna dajeta ustvarjalcem in nujnim investicijskim posegom. Med drugim smo povečali sredstva za javne razpise za kulturne projekte in programe na področju umetnosti, za t.i. filmske transferje, investicije v javno kulturno infrastrukturo in vzdrževanje kulturne dediščine.
Ključne investicije v naslednjih letih bodo: celovita obnova Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, investicija v stavbo na Poljanski cesti 40 za potrebe Arhiva Republike Slovenije, izgradnja Centra Rotovž v Mariboru in dograditev zunanjega avditorija Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. V novembru in decembru 2022 smo podpisali pogodbe s kar 12 občinami za projekte, ki so bili izbrani na Javnem razpisu za sofinanciranje projektov trajnostne obnove in oživljanja kulturnih spomenikov v lasti občin ter vključevanje kulturnih doživetij v slovenski turizem, ki bodo sofinancirani iz sredstev za izvajanje nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost. Skupaj gre za projekte v višini sofinanciranja za dobrih 14,5 mio EUR.

Katero področje kulture je ostalo najbolj podhranjeno zaradi premalo sredstev?
Takih področij je več kot bi si želeli. Zagotovo bi si želeli še več vlaganj v t.i. živo umetnost. Področje sodobnega plesa je denimo eno takih, ki že več let čaka na celostno obravnavo in primerne prostore. Prav tako je na področju filmske umetnosti potrebno zagotoviti še dodatna vlaganja in posodobitev opreme in prostorov za ustvarjanje. Tu je še področje arhiviranja, depojev in digitalizacija dediščine. Precej vlaganj v infrastrukturo čaka, da pridejo na vrsto. Mnoge lokalne skupnosti nam pišejo z željami po obnovi dediščine, žal pa vsem željam ne bo mogoče ustreči.

Kam bi postavili našo ljubiteljsko kulturo? Je morda postala preveč oddaljena od meril kakovost in sprejemljivosti? Je nevarnost, da zdrsne v preveliko domačijskost in plehkost?
Ljubiteljska kultura je pomemben gradnik skupnosti v smislu udejstvovanja državljanov v društvih, druženja in nenazadnje ohranjanja običajev ter tako ohranjanja tudi vezi med generacijami, med preteklostjo in sedanjostjo. Ljubiteljska kultura je v naši državi izjemno razvejana, raznovrstna in nenazadnje tudi množična. Gre za področje, ki je vsevključujoče, saj omogoča sodelovanje vsem družbenim skupinam in posameznikom ne glede na starost oziroma katero koli drugo pripadnost. Nujne je, da tudi to področje krepimo in omogočimo redna izobraževanja.

Kako bi narodova pokončnost pripomogla tudi k dvigu kulturne zavesti? Je treba pričeti pri izobraževalnem programu ali morda pri večji podpori kulturi s strani medijev in vlade?
Kulturna vzgoja je področje, ki mu Ministrstvo za kulturo posveča veliko pozornosti. Vzbujanje pripadnosti kulturi se odvija od malih nog in na ta način pomembno prispeva k posameznikovi socializaciji in njegovi kasnejši afiniteti do kulture. Pozornost, ki jo kulturi namenjajo mediji je zgolj odraz tega, kakšno mesto kultura v družbi zaseda.

Kako se sedanji svetovni trend prevlade nasilja, ki vlada v vseh družbenih porah, odraža na področju kulture?
Področje kulture ni izvzeto iz trendov v svetu. Podatki o spolnem nasilju, ki je bilo nedavno izpostavljeno, v Sloveniji niso spodbudni, gre za velik družbeni problem. Na Ministrstvu za kulturo zagovarjamo ničelno toleranco do spolnega nasilja in nasilja nasploh. Potrebno ga je javno in odkrito obravnavati ter najostreje obsoditi. Na vsak primer tovrstnega nasilja se je nujno odzvati in sprožiti vse ustrezne postopke pristojnih institucij.
Decembra smo v sodelovanju z Društvom za promocijo žensk v kulturi – Mestom žensk organizirali celodnevni mednarodni strokovni posvet Preprečevanje spolnega nadlegovanja in nasilja v kulturi. S posvetom smo začeli kampanjo ozaveščanja o pomenu preprečevanja spolnega nadlegovanja in nasilja v kulturi. Sledila bo pionirska raziskava tovrstnih pojavov na področju kulture.

Zakaj med ljudmi prevladuje prepričanje, da je sodobna svetovna ureditev padla iz ravnotežja? Se strinjate s tem?
Svet je nasploh prežet z veliko neravnotežji na vseh ravneh, žal.

V kakšni meri kultura pripomore k ohranjanju miru v svetu?
Sporočilna moč kulture in umetnosti je velika. Iz zgodovine se lahko učimo, kako so umetniška dela, predvsem pa umetniki in kulturniki kot osebnosti, močno vplivali na potek družbenih dogodkov. Seveda je pri tem najmočnejša tista vsebina, ki doseže največje število ljudi.

Se bodo v zrušili mehanizmi sodobne civilizacijske odtujenosti? Je vzrok tega pojava v pretiranem poudarjanju individualizma?
Živimo v družbenem ustroju, ki nas zelo odkrito nagovarja k individualizmu ter zadovoljevanju individualnih potreb. Če obstaja metoda, s katero lahko to obrnemo v pozitivno smer, je to nedvomno mesto, ki ga zaseda kultura. Kultura povezuje, kot tako jo je treba prepoznati, negovati in razvijati.

Kako različne vrste umetnosti vplivajo na posameznika?
Skozi umetnost se človek postavlja v razmerje do sveta. Vsak si izbere tisto obliko in umetniškega ustvarjanja oziroma kulturnega udejstvovanja, preko katerega se bodisi lahko najbolje realizira bodisi se z njim najbolje poistoveti.

Se morda v negovanju kulture skrivajo odgovori na številna vprašanja sodobnega sveta?
Številna vprašanja in problemi sodobnega sveta terjajo nove pristope. Če k problemom pristopamo vselej na isti način, potem se ne moremo nadejati sprememb. Če v družbenem življenju obstaja področje, katere bistvo se skriva v ustvarjalnosti, inovativnosti, drznosti ter iskanju novih pristopov, je to nedvomno področje kulture in umetnosti.

Kaj je lepše in bolj življenjsko: Resničnost ali umetnost, ki odslikava druge svetove?
Umetnost je vselej odslikava resničnosti. Lahko se kaže kot odslikava drugih svetov in na ta način skozi imaginacijo predstavlja razmerje do resničnosti. Ali pa to resničnost dojame bolj neposredno in angažirano.

Kako vidite prihodnost slovenske kulture?
Slovenska kultura mora vzdrževati in nadalje razvijati svoj status pomembne družbene dobrine, ki se dotika slehernega državljana, četudi se le-ta tega pogosto tudi ne zaveda. Na eni strani to zadeva skrb za naš jezik in našo kulturno dediščino, na drugi pa tudi skrb za sodobno ustvarjalnost, za ustrezne pogoje dela in poplačilo kulturnih delavcev. Slovenska kultura mora biti narodov ponos ter dosežek, s katerim se Slovenija umešča na svetovni zemljevid.

Saša Bešter
Foto: Nebojša Tejić, STA

 

Oglasno sporočilo