Zaprtje je najpogostejša prebavna težava v razvitem svetu. Za zaprtje je značilno odvajanje male količine trdega, suhega blata, manj kot trikrat na teden. Poleg tega so prisotni še dodatni simptomi: težavno in boleče izločanje blata, močnejše napenjanje, da se doseže izločanje blata, občutek nepopolne izpraznitve črevesja, napihnjenost in vetrovi ter izguba občutka siljenja na blato. Alarmantni znaki, na katere moramo biti pozorni in zahtevajo obisk zdravnika, so: nenadno zaprtje ali sum na zaporo črevesja, močni krči ali bolečine neznanega izvora, napihnjen trebuh, bruhanje, kri v blatu, katranasto, črno blato (ki ni posledica zaužitja določene hrane ali pripravkov, ki vsebujejo železo), nenadno izgubljanje telesne teže, ponavljajoče izmenjave driske in zaprtja.
VZROKI ZA ZAPRTJE
Vzroki za pojav zaprtja so različni, predvsem pa so posledica prehranjevalnih navad in življenjskega sloga: neprimerna, hitra prehrana s premalo vlakninami, nezadostno uživanje tekočin, fizična nedejavnost, sedeče delo. Večino dneva se osebe zadržujejo v tujem življenjskem okolju, so na poti ali pa jim narava dela ne omogoča poljubnega obiska toaletnega prostora, ter tako zavirajo refleks siljenja na blato. Zaprtje lahko spremlja tudi določene presnovne in nevrološke motnje ter motnje v izločanju žlez, poškodbe hrbtenjače, kapi, psihiatrične bolezni, mehanske zapore črevesja, bolezni zadnjika in danke. Zaprtje se lahko pojavi kot stranski učinek določenih zdravil ali kot posledica kronične uporabe odvajal. Starostniki imajo pogosto težave z zobovjem, uživajo bolj tekočo hrano, ne zaužijejo dovolj vlaknin in ker izgubijo občutek za žejo, niso dovolj hidrirani. Skupaj s pomanjkanjem gibanja, dolgotrajnim ležanjem zaradi pridruženih bolezni in upočasnjeno peristaltiko črevesja prihaja do težav z odvajanjem blata.
KAKO SI LAKHO POMAGAMO?
Pri zaprtju si lahko pomagamo sami tako, da povečamo vnos vlaknin (stročnice, polnozrnata žita, različna semena, oreščki, sadje in zelenjava), povečamo vnos vode (priporoča se pitje mineralne vode z večjo vsebnostjo magnezija), skrbimo za redno telesno aktivnost, predvsem pa ne zadržujmo izločanja blata in poskrbimo za redni urnik iztrebljanja. Če navedeni ukrepi ne pomagajo, si lahko pomagamo z odvajali, ki pa so varna le, če jih uporabljamo v skladu z navodili in po posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
Za vse nasvete in varno uporabo zdravil se vedno lahko posvetujete s farmacevti v vseh enotah JZ Mestne lekarne.
Klavdija Grum, mag.farm.
