Z dr. Vido Čadonič Špelič smo se pogovarjali o varni hrani, dobrobiti živali prodaji živalskih izdelkov, njenih stališčih do izdelkov živalskega izvora v človekovi prehrani, stališču levih strank in stranki, ki ji pripada. Kot soavtorica veterinarske zakonodaje je pomembno prispevala k organiziranosti veterinarske stroke na različnih delovnih področjih, kot so npr. preprečevanje bolezni in že omenjena varna hrana, in dobrobit živali. Ves čas si je prizadevala za razvoj in pozitivno uveljavitev stroke v družbi. Za svoje strokovno delo je prejela priznanje Veterinarske zveze Slovenije za razvoj veterinarstva v RS (1993) in priznanje Vlade RS ob uspešno opravljenem predsedovanju Svetu Evrope (2008).
Ima naša dežela varno hrano?
Slovenija ima vse pogoje za pridelavo zdrave in varne hrane in glede na znane podatke je hrana v Sloveniji varna. Poznam mnoge, ki se trudijo, da bi nam zagotovili v vseh pogledih čim bolj kakovostno hrano. Seveda pa so na koncu za varno hrano odgovorni tisti, ki dajejo hrano na trg, inšpekcija pa je tista, ki mora nad njimi vršiti nadzor.
Kako se kot soavtorica veterinarske zakonodaje prizadevate za preprečevanje bolezni in dobrobit živali?
Sem aktivna predsednica parlamentarnega Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in v tem okviru sledim glavnim izzivom na tem področju. Ministrico za kmetijstvo Ireno Šinko pogosto opozarjam na slabo delo Uprave za varno hrano. Kot veterinarka in ljubiteljica živali pa sem tudi med tistimi, ki na vsakem koraku opozarjam na dobrobit živali.
Je prodaja živalskih prehranskih izdelkov velik posel?
Gotovo je posel, žal pa ne poznam konkretnih številk, da bi vam lahko zadovoljivo odgovorila. Podatkov.
Kakšno je vaše stališče do izdelkov živalskega izvora v človekovi prehrani?
Do izdelkov živalskega izvora imam pozitivno stališče, seveda ob predpostavki, da jemo kakovostne izdelke. Živila živalskega izvora vsebujejo pomembne beljakovine, ki so del uravnotežene in zdrave prehrane. Vem, da je v svetu in tudi v Sloveniji ponekod na pohodu ideja, da bi lahko živila živalskega izvora povsem nadomestili s tistimi, ki so rastlinskega izvora. A moja ocena je, da to ni realno in da za to tudi ni resne potrebe. Zagotovo je treba še dodatno izboljšati pogoje za rejo živali in kdaj mesni obrok zamenjati z nemesnim. A kot demokratka verjamem v svobodno izbiro, zato sem mnenja, da s prisilo ne bomo veliko dosegli. Treba je ljudi spodbujati, da bodo jedli čim bolj raznovrstno hrano, predvsem pa, da jo bodo kupovali v lokalnem okolju in da bo čim bolj kakovostna.
Pri svojem delu se zavzemate tudi za dobrobit živali. O mučenju le – teh kot nujnem sestavnem delu mesne prehrane ne gre dvomiti. Kaj odgovarjate na to?
Zakonodaja je glede mučenja živali jasna in prepoveduje vsa dejanja, ki bi živali povzročala bolečino oziroma trpljenje. Žal ugotavljamo, da je zadnji dve leti nadzor nad izvajanjem zakonodaje katastrofalno slab.
Pridelava mesa in z njo povezana živinoreja onesnažujeta in uničujeta okolje. Živinoreja je odgovorna za 18 odstotkov celotne emisije CO2.
Pri tej temi v javnosti krožijo različne in tudi zavajajoče informacije. Priporočam, da beremo strokovne članke različnih avtorjev. Dr. Gregor Majdič na primer pravi, da planeta ne bomo rešili z opustitvijo živinoreje. Tudi dr. Lučka Kajfež Bogataj je pred kratkim za časopis Dnevnik dejala, da s slovenskega vidika podnebja, z opustitvijo prireje mesa, ne bomo rešili.
Bi lahko dejali, da se na Zahodu meso uživa le še zaradi užitka, tradicije in navade?
Kot sem dejala že prej, so živila živalskega izvora pomembna z vidika uravnotežene prehrane in se jih ne da tako enostavno nadomestiti z drugimi živili. Prehranjevanje je tudi zgodovinsko pogojeno in zato je tradicija priprave živil in jedi nekaj, čemur se ne moremo izogniti. Seveda pa je treba pri tem znati upoštevati nova dognanja in znanje, ki nam je na voljo.
Če trdite, da zaradi hranilnih vrednosti, kako komentirate dejstvo, da ima sto gramov govedine 31, 4 odstotkov beljakovin, ista količina špinače pa 51,7 odstotkov beljakovin?
Živalske beljakovine so gradbeni element človeškega telesa. 100 g surove špinače vsebuje manj kot 3 g beljakovin. Na drugi strani pa 100 g govejega mesa vsebuje približno 22 g beljakovin.
Uživanje živalske hrane ogroža zdravje z vidika akutnih in kroničnih obolenj. Bolezni in bakterije, če omenimo salmonelo, bolezni norih krav, e-coli, pa lahko prehajajo iz živali na ljudi. Kako je poskrbljeno za to?
Vsako pretiravanje pri prehrani lahko povzroči bolezni, ne glede na to, ali gre za hrano živalskega ali rastlinskega izvora. Različne vrste živali so sestavni del ekosistema na našem planetu, zato bolezni lahko prehajajo med živalmi in iz živali na človeka. Temu se ne moremo izogniti in to nima nič skupnega s prehranskimi navadami. Ker pa vemo, katere prakse so za nastanek bolezni bolj tvegane, stroka izdaja priporočila in zahteve, ki jim morajo rejci živali in pridelovalci hrane slediti.
Živalim od rojstva rejci dodajajo antibiotike, dobivajo tudi različne vrste anabolnih steroidov za spodbujanje rasti. Z uživanjem takšne hrane jih sprejemajo tudi ljudje, od rastnih hormonov do motilcev plodnosti. Kako je z nadzorom tega poskrbljeno pri nas?
Trditve, ki jih navajate, težko komentiram, ker ne poznam njihovega izvora. Vem pa, da ima Evropska unija v zvezi s hrano najstrožjo zakonodajo na svetu. Slovenija kot del evropskega trga zato od tega ne bi smela odstopati.
Koliko je resnice v govoricah, da bodo prehrana prihodnosti žuželke in razni črički, ker vsebujejo veliko beljakovin? Nas bo pomanjkanje hrane prisililo v alternativne rešitve?
Osebno močno dvomim, da bi ljudje množično posegali po tej vrsti hrani. Bo pa postala del alternative v smislu dopolnilne ponudbe obstoječim živilom. Bolj me skrbijo podatki o zavrženi hrani, medtem ko imamo ne tako daleč od Slovenije opraviti z lahkoto. Mislim, da bi morali do hrane in tistih, ki hrano pridelujejo, pokazati več spoštovanja.
Manj znano je tudi, da so v briketih za govedo in prašiče iztrebki piščancev in njihovi kadavri. Koliko drži ta trditev in kako so zlorabe nadzirane?
Zakonsko je regulirano, kaj lahko vsebuje hrana za živali. V njej ne sme biti ničesar, kar bi škodilo zdravju živali in posledično zdravju ljudi.
Se živalim daje kot hrana bolna mrtva žival?
Ne.
Spregovoriva še o politiki. Imate občutek, da katerega od vidnejših politikov pretirano demoniziramo? Kdo bi to bil?
Vsak politik sam odgovarja za svoja dejanja, javnost pa ima pravico, da si ustvari svoje mnenje.
Bi lahko dejali, da stališča levih strank kažejo nerazumevanje do vsega, kar je desno, konzervativno, tradicionalno?
Včasih da.
Kakšna stranka je Nova Slovenija?
Nova Slovenija je moderna politična stranka, ki človeka postavlja na prvo mesto. Smo glas tistih, ki verjamejo v gospodarsko močno, varno in v prihodnost usmerjeno Slovenijo. Izhajamo iz vrednot krščanske demokracije, ki nam v teh nemirnih časih dajejo stabilnost in so preizkušene. Ponosni smo na našo kulturo in tradicijo ter smo zavezani vrednotam slovenske osamosvojitve. Zelo me veseli dejstvo, da je ministrska ekipa NSi v prejšnjem mandatu dokazala, da znamo delati in biti učinkoviti ter da zmoremo premikati stvari, ki so prej stale desetletja.
Kaj je po vašem mnenju značilnost sedanje politike? Je dovolj iskanja skupnih točk?
Predvsem primanjkuje iskanja dobrih skupnih rešitev za ljudi. Preveč se sledi partikularnim interesom, na dobrobit ljudi in celotne skupnosti pa se pozablja. V NSi trdimo, da od kritizerstva situacija ne bo nič boljša. Zato smo sklenili, da želimo z boljšimi rešitvami predstaviti alternativo obstoječi oblasti. Naloga resne opozicije namreč je, da poleg opozarjanja na napake ponudi tudi svoje predloge.
Kaj je sedanji vladi botrovalo uspehu na volitvah?
Ocenjujem, da predvsem velike, všečne in tudi nerealne obljube, ki so jih ljudje želeli slišati. Vlado Roberta Goloba je sedaj ujela kruta realnost – imamo draginjo na področju energentov, zdravstvo je komaj še pri življenju, zamujamo tudi z drugimi reformami.
Dejavno ste sodelovali tudi pri vstopu Slovenije v Evropsko Unijo in pozneje pri predsedovanju Slovenije evropskemu svetu. Kje je Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami?
Mislim, da po tridesetih letih samostojne države pričakovanj ljudi nismo docela izpolnili. Seveda smo lahko ponosni na številne dosežke. A marsikje se še vedno prepočasi razvijamo v moderno demokratično državo, kjer bi vladala pravičnost in red in bi ljudje lahko v polnosti razvijali svoje talente.
Magna odpušča delavce in jih večinoma prerazporeja v Avstrijo. Vsi se spominjamo polemike ob spremembi najboljših kmetijskih zemljišč v zazidljiva, spominjamo se naporov takratne vlade, da je ustregla investitorju in mu tudi dodelila nepovratna sredstva. Kako komentirate to oškodovanje in kdo bi moral za to odgovarjati?
Sama zagovarjam ohranjanje prvovrstnih kmetijskih zemljišč. Če je pri tem prišlo do oškodovanja, pa imamo za to pristojne organe, ki morajo opraviti svoje delo.
Ali bi morali v prihodnje z zakonodajo bolj zaščititi kmetijska zemljišča pred apetiti katere koli vladne garniture, da nepremišljeno in zaradi kratkoročnih ciljev posega v prostor?
Sama bi podprla večjo zaščito kmetijskih zemljišč predvsem v luči prehranske neodvisnosti in samooskrbe.
Bi morali z ostrimi sankcijami, tudi zapornimi kaznimi, zavarovati našo krajino, predvsem s premišljeno zazidljivostjo zemljišč in varovanjem vodovarstvenih območij? Doslej je vse bolj ali manj prepuščeno odločitvam občin, ki sledijo svojim interesom. Vaše stališče?
Kot rečeno, je potrebno rodovitno zemljo varovati za naše zanamce, da si bodo sploh lahko pridelovali hrano. In v zvezi s tem na nacionalnem nivoju obstajajo jasna merila in smernice, ki bi jih morali strogo upoštevati. Občutek je, da marsikje na področju prostorskega načrtovanja vlada stihija in da v realnosti prihaja do vprašljivih odločitev in praks. A občinam je vseeno treba priznati, da zaradi poznavanja lokalnih značilnosti in potreb ljudi precej dobro vedo, kaj je dobro za njihove občanke in občane.
Menda se bojite ljudi, ki pred ogledalom ugotavljajo, da so najboljši in najpametnejši. Koliko takšnih narcisov je na slovenskem političnem parketu?
Jaz se ne bojim nikogar. Kdor misli, da je najpametnejši in najboljši, je sam sebi največji sovražnik.
Nekoč ste dejali, da so kimavci najbolj nevarni. Zakaj mislite, da je tako?
Kimavci so nevarni, ker zavirajo razvoj sredine, v kateri živijo. Od kimanja ne bo napredka.
V katerem političnem obdobju ste bili deležni najmanj pritiskov?
Ne pristajam na nobene pritiske in tudi če sem jih bila kdaj delno deležna, sem jih ignorirala. Le tako gre človek lahko skozi življenje z dvignjeno glavo. Kar pa je meni izjemno pomembno.
Kaj je za vas cena svobode?
Cena svobode je prilagajanje, da je življenje v skupnosti sploh mogoče.
Saša Bešter
