100.000 umetno ustvarjenih upokojencev v času osamosvojitvenih procesov za katere nikoli niso bili plačani prispevki ZPIZu v višini aktuarskega izračuna. Seveda zaradi reševanja ekonomsko-politične situacije. Obljuba države, da bo manjkajoča sredstva za pokojninsko blagajno krila iz proračuna. Zlorabe instituta čakanja na delo in to že od 2 – 5 let pred prvimi upokojitvenimi pogoji. Visoke odpravnine zlasti vodilnim delavcem in enormne nagrade v energetiki in še kje. Za piko na i pa še nerazumljena poteza vlade dr. Drnovška, katera je ZPIZovi blagajni dokončno izkopala grob in sicer prepolovitev prispevkov delodajalcev in preusmeritev denarja v državni proračun z uvedbo davka na plače. Naslednja vlada je ta davek enostavno ukinila misleč, kako bo s tem spodbudila gospodarsko konjunkturo. slednje pa se je edinole prelilo v žepe delodajalcev.
Upokojenci so bili žrtvovani in zdaj odvisni od dobre volje aktualnih vlad in državnega proračuna. Pa nihče zato ni odgovarjal, resnični vzroki se prikrivajo in sledi se brišejo. Ob pametni politiki vlade ni potrebna nobena pokojninska reforma, 40 let dela zadostuje in pokojnine se lahko uskladijo, celo pokojninska rezerva se lahko ustvari. Vrniti prispevke na prvotno stopnjo in denarja bo dovolj. Vlaga g. Šarca je to zapisala a nikoli udejanila, se je ustrašila delodajalcev.
Inflacija je 10 %, hrana se je podražila 20 %, pokojnine so se uskladile za 5,2 %. Kje je tu logika ne vem?. Aktualna vlada molči, nojevsko tišči glavo v pesek. Minister Luka Mesec je neodziven. Čaka rebalans proračuna, potem bodo poletne počitnice, jeseni bomo čakali novo februarsko uskladitev pokojnin in tako v nedogled.
Pokojnine je potrebno uskladiti za najmanj 3,5 %. Potrebno je popraviti upokojitveni odmerni odstotek vsem upokojenim po ZPIZ-2 od l. 2013 do vključno l. 2022 na 63,5 % oz. glede na doseženo pokojninsko dobo. Gen. direktor ZPIZa g. Papež vehementno izjavlja da se to ne da izračunati. Minister Luka Mesec molči in vsi ostali tudi, krivic namreč ni bilo. To seveda sploh ne drži, gre namreč za petošolsko matematiko. Če se je gospodarska situacija v državi popravila in so se novo odmerjene pokojnine zvišale, je prav in pravično, da se zvišajo vsem, saj so se zaradi kriznih razmer stare, že odmerjene, znižale.
Baje da denarja zopet ni. Enormne plače v podjetjih v državni lasti. Poroštva in nagrade letijo v nebo. Potem za upokojence seveda ni.
V Ljubljani je 10.000 praznih stanovanj, v Mariboru še več. Kupljena so kot naložbe bogatih posameznikov in firm. Davek na nepremičnine je misija nemogoče. Vlada si ga enostavno ne upa udejaniti.
Vabimo tuje delavce, pa ne iz bivših republik nekdanje Jugoslavije temveč iz Azije. V trenutku gospodarske krize bodo vsi na sociali. Poskušali bodo priti na zahod. Slovenija jim bo samo odskočna točka. Delavcev bi bilo dovolj, če bi bile plače boljše. Seveda tu mislim na domače delavce. Tako pa je lepše vedriti na socialni pomoči in še kakšno delo za črno zraven. Mesečni prihodek krepko presega minimalno zajamčeno plačo. Le kdo bi še delal?. O pokojninah pa itak ne vemo če takrat sploh še bodo.
Še nekaj! Dodatna pokojninska zavarovanja brez uskladitev rent so prevara par excellence. Bogatijo edino zavarovalnice. Tako nekako kot zdaj na vrat na nos ukinjajo dodatno zdravstveno zavarovanje v domeni zavarovalnic. Prav gotovo je, da je ZPIZ-ovo pokojninsko zavarovanje v teh turbulentnih časih edini garant varne starosti. Kot, da se ne da za nekaj procentov povečati pokojninske prispevke in bi vse delovalo kot je treba. Ampak zaslužkarji so že na delu. Sveto jim ni nič.
Sony Globokar, Zagorje
Oglasno sporočilo
Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Sašo Polanec pravi, da je pri izračunavanju pokojnin pravičnejše, če so te vezane na plačne zgodovine, “ne pa na arbitrarno vrednost, ki se je nekdo spomni”. “Tudi minimalna pokojnina se morda sliši všečno, ampak s tem rušijo pokojninski sistem in spodbude, ki so v njem nastavljene. Kakšen smisel imajo potem bonusi in malusi, če dobiš zajamčeno minimalno pokojnino neodvisno od vsega,” se sprašuje ekonomist, ki opozarja, da s tem pokojnine bolj kot zavarovalna postajajo socialna kategorija.