Za domžalskega podžupana Tonija Dragarja bi lahko rekli, da je vsestranski. Med službovanjem v Leku je bil član nadzornega sveta, svetnik v občinskem svetu in predsednik ter član mnogih komisij. Danes je svetnik LDS v občinskem svetu občine Domžale, predsednik komisije za mandatna vprašanja, volite in imenovanja, član odbora za stanovanjsko politiko in član sveta Osnovne šole Domžale. Sedi v svetu zavoda za šport in rekreacijo, je predsednik Športne zveze Domžale in sveta Kulturnega doma Franca Bernika. V občini skrbi za družbene dejavnosti, splošne zadeve in koordinacijo svetniških skupin ter vodi občinski svet.
Kakšen je vaš pogled na osemletno vladavino Liberalne demokracije Slovenije v Domžalah?
Res je, da ima LDS že dve mandatni obdobji v občinskem svetu Občine Domžale največ svetnikov ter skupaj s še nekaterimi sestavlja pozicijo. Vseskozi skušamo delovati odgovorno ter predlagati in podpirati rešitve, ki zagotavljajo nadaljnji uspešen razvoj občine. Dobivamo odzive, po katerih lahko sklepamo, da je večina Domžalčanov z razvojem in stanjem v občini zadovoljna, seveda pa tudi brez kritik in pripomb, ki jih skušamo v največji meri upoštevati, ne gre. Tako je v zadnjem času kar nekaj pripomb v zvezi z urbanizmom in varstvom okolja, ki jih skušamo razrešiti.
Ste sami glede na urbanističen vidik z Domžalami zadovoljni?
Sem in nisem. Tako imajo same Domžale velik problem s centrom, ki ga skušamo urediti, prostorski akti so v sprejemanju. Precej pripomb je na večje gradnje kot sta poslovno stanovanjska kompleksa Krizant in Bistra. Domžale so zaradi svoje bližine Ljubljani atraktivna lokacija. Zanimanje za nakup stanovanj je veliko, zato je tudi velik interes investitorjev za pozidavo.
Je res, da razmišljate, da bi “središče” preselili k Univerzalu?
Res je, da smo tudi mi slišali za te govorice, vendar za center vemo, kje je. To sta Kolodvorska in Ljubljanska ulica in zdaj se moramo morda tudi “politično” vendar na podlagi stroke, dogovoriti, kako naprej!
V preteklosti je bilo podjetništvo tisto, ki je zaznamovalo občino. Kakšna je strategija razvoja v prihodnje?
S centrom, ki je že deloval v Ljubljani smo ustanovili podjetniški center tudi v Domžalah, a z njegovo učinkovitostjo še nimamo izkušenj. Delovati je začel septembra letos, po pol leta pa morajo podati poročilo. Mi imamo v tamkajšnji komisiji člana, ki spremlja njihovo delo. Zaenkrat smo kar zadovoljni s tem, kar počnejo. Ena njihovih glavnih nalog je pomoč pri ustanavljanju novih pravnih subjektov na podjetniškem področju. Sicer pa ravno zdaj razmišljamo o spremembi načina sofinanciranja kreditov za podjetnike, kjer sredstva ostajajo. Sprememba naj bi se morda zgodila v smislu omogočanja daljšega časa za vračilo oz. odplačilo kreditov. Na področju podjetništva smo v Domžalah vzorčni primer za to, kako je potrebno pristopiti k izgradnji obrtnih con. Končujemo s prvo cono Jarše, kjer je podjetje, ki smo ga ustanovili skupaj z banko, uspešno končalo projekt. Začeli smo tudi z aktivnostmi za izgradnjo nove cone Želodnik v Dobu.
Več ali manj je že jasno, da Ljubljana ne bo dopustila selitve akademij v Domžale. Kakšna je druga možnost za oživitev objekta Univerzale?
Seznanjeni smo bili s prostorsko stisko vseh fakultet. Ker imamo v prostoru kompleksa Univerzale zaščiten objekt s parkom, ki ga moramo ohraniti za zanamce, smo ljubljanski univerzi pod ugodnimi pogoji ponudili prostor. Če take rešitve ne bodo sprejeli, se ne bomo čutili poražene. Sicer pa dogovori še vedno tečejo. Dejansko bi bila to zanje ugodna naložba, saj je skoraj polovični lastnik objekta Univerzale država. Radi bi bili univerzitetno mesto, toda nikogar ne moreš prisiliti v neko odločitev. Alternative pa so različne. Ena od idej je, da bi v Domžale umestili katero od tehničnih fakultet, hkrati pa bi prostor, ki bi ostal, namenili Mestnemu muzeju Domžale in Slovenskemu muzeju industrijskega razvoja.
Menda bo proračun prihodnje leto precej okleščen. Je o tem že kaj dorečenega?Proračun je pripravljen za sejo občinskega sveta. Nekaj zadnjih let smo imeli različne izredne prihodke – iz nadomestila za avtocesto, iz industrijske cone ali iz koncesije za plin, ki pa jih v letu 2004 ne predvidevamo. Lansko leto je bilo takih prihodkov za 450 milijonov tolarjev. Na strani prihodkov največji vir predstavlja dohodnina, njene točne višine pa zaenkrat še ne poznamo. Ker je za gradnjo šole Dragomelj in nakup in opremo nove knjižnice porazdeljenih že skoraj 300 milijonov tolarjev, bo za vse ostale zadeve ostalo relativno manj.
Koliko bo občina v prihodnje namenjala socialnim in neprofitnim stanovanjem?
Občina je tudi lani objavila razpis za dodelitev socialnih stanovanj v najem. Razpisa se je udeležilo 42 prosilcev. Med 31. upravičenci jih je pet stanovanje že dobilo. Letos smo razpis ponovili in do leta 2004 bo na voljo od deset do dvanajst stanovanj. Lani je občina na trgu kupila šest stanovanjskih enot, letos pa pet. Za nakup smo letos namenili 102 milijona tolarjev, drugo leto pa bomo temu namenili 80 milijonov.
Kakšne pomoči bo občina še namenjala socialno šibkim?
Občina na socialnem področju zagotavlja celo vrsto pomoči; enkratne denarne pomoči, izredne denarne socialne pomoči, plačuje ali doplačuje oskrbo na domu ter oskrbo v kriznem centru, vsako leto namenja del pomoči invalidom pri odpravljanju arhitektonskih ovir, pomaga pri plačevanju prehrane učencem, sofinancira prehrano v javni kuhinji in plačuje pogrebne stroške. Glede na našteto lahko povem, da je pomoč socialno šibkim v naši občini precej nad slovenskim povprečjem in dosega približno 200 milijonov tolarjev na leto.
Kar nekaj let se je čutilo pomanjkanje prostora v vrtcih, zadnje čase pa se je stanje spremenilo in prostorske stiske ni več zaznati. Je temu botroval prehod na devetletko ali morebiti upad rojstev?
Z razpadom občine Domžale so nastale poleg Domžal še štiri manjše občine od katerih nekatere niso imele urejenega otroškega varstva. Ker so starši otroke vozili v Domžale, občine pa so doplačevale oskrbnine, so se odločili, da bodo uredili svoje vrtce. Sicer pa v Domžalah nismo zaznali upada rojstev. Nasprotno. Smo ena najhitreje rastočih občin. Stanovanja so malce cenejše kot v Ljubljani in zato se mlade družini priseljujejo. Otrok imamo dovolj in v vrtcih jih morajo še vedno odklanjati. Je pa res, da je uvedba devetletke vplivala na sprostitev dvestotih mest v vrtcih.
Koliko držijo mnenja, da bo vrtec v sklopu šole Dragomelj predimenzioniran, ker je bil načrtovan za stanovanjsko naselje, ki pa ga še ni?
Vrtec Dragomelj se bo zidal istočasno kot šola, njegov glavni financer pa je občina Domžale. Ker se je v teh dneh začela gradnja stanovanjskega kompleksa Novi Dragomelj, kjer stanovanja že prodajajo po nacionalni stanovanjski shemi, bo pritisk na novi vrtec precejšen.
Prizidek k Domu upokojencev v Domžalah je bil s strani države že pred časom zavrnjen. Kako se občina zdaj loteva pomanjkanja prostora za starejše?
Občina zagotavlja samo javno službo za osebno pomoč in pomoč družini na domu, država pa mora zagotavljati mrežo javnih služb, med drugim tudi institucionalno varstvo v domovih. Je pač tako, da tega na tem območju ne počnejo. Z državo se moramo dogovarjati, vendar se ne uspemo uskladiti. Na širšem območju imamo dom v Domžalah in Mengšu, to pa že pomeni nadstandardno število postelj glede na število prebivalcev. Zaradi tega smo izločeni iz vseh programov sofinanciranja novogradenj. Če bi želeli graditi, bi morali to storiti samoiniciativno. Na občini se je že oglasilo kar nekaj potencialnih investitorjev, vendar občina ne more zagotoviti kaj več kot pomoči pri sprejemanju prostorskih aktov. Vsi investitorji pa od nas zahtevajo garancijo, da bodo kasneje dobili tudi koncesijo za opravljanje dejavnosti, kar pa ni v občinski pristojnosti. Enak zaplet je doživel dom na Viru.
Kakšna je možnost za uresničitev projekta Doma upokojencev na Viru? So propadu projekta botrovale politične intrige?
Šlo je za splet okoliščin. Investitor si je kratkomalo premislil. V ozadju ni bilo nobenih političnih igric! Ideje o gradnji še vedno ostajajo. Trenutno o zadevi ne vem toliko, da bi upal suvereno odgovoriti ali dom na Viru bo ali ne.
Kako je z brezposelnostjo?
Imamo podatke, da brezposelnost v primerjavi z drugimi občinami v Domžalah ni visoka. Po podatkih smo v skupini z najmanjšo stopnjo brezposelnosti, v kateri sta tudi Ljubljana in Trzin. Občina ima na tem področju le nekaj zakonskih obveznosti. Za približno tisoč brezposelnih zagotavlja plačilo prispevkov za zdravstveno varstvo. V letu 2003 smo za ta namen zagotovili 44 milijonov hkrati pa smo sofinancirali javna dela. Sicer pa poskušamo pomagati odpirati delovna mesta, za kar bo vzorčen primer cona Želodnik, kjer je predvidenih 4000 zaposlitev. Tudi pri podeljevanju kreditov za podjetnike je ena od prioritet ustvarjanje novih delovnih mest.
Omenili ste Želodnik. Kako daleč je pridobivanje zemljišč?
Cona je velika 63 hektarov. Tretjina zemljišč je odkupljenih tako da računamo, da bo v naslednjem letu občina lahko uredila prostorske akte in konec leta 2004 ali v začetku leta 2005 bodo prvi že lahko začeli z gradnjo.
Glede na to, da ste v odboru za stanovanjsko politiko, me zanima, kako gledate na SPB?
SPB je naša velika težava in skrb, čeprav občina razen nekaterih stanovanjskih površin in dela javnih prehodov ni njegov lastnik. Zadeve poskušamo reševati in zato smo ustanovili posebno komisijo (o njenem delu ste lahko že brali v Novicah), naročili smo projekt sanacije in revitalizacije, v proračunu leta 2003 pa smo postavki SPB namenili deset milijonov tolarjev. Projekt predvideva, da bomo uredili prehode in sanirali dele stopnic, potem bomo namestili informativne table, zagotovili bomo določeno varovanje in pa javno razsvetljavo.
Za konec pa še osebno vprašanje! Glede na to, da imate vrsto funkcij, me zanima, kako vam uspe opravljati toliko dela? Ali trpi strokovnost ali družina?
V bistvu so vse stvari povezane z mojim življenjskim stilom. Vse življenje sem v športu in kulturi in vsa moja dejavnost je s tem povezana. Rad sem med ljudmi, seveda pa sem najraje s svojima otrokoma. Ko imamo prosto smo skupaj in to nam veliko pomeni. Ves čas delujem na segmentu družbenih dejavnosti. Zdaj, ko sem končal s študijem ob delu, mi ostane čas, ki je bil prej namenjen učenju. Ugotovil sem, da v bistvu pokrivam skoraj dvajset področij, tako da poleg mojega spoznavanja in poznavanja tematike nujno potrebujem pomoč svojih sodelavcev. Ker bi bilo brez njih vse težje, se jim iskreno zahvaljujem.
Brigite Ferlič
