(študijski material za obdobje kislih kumaric in nešpelj)
Resda nisem priplaval po žup’ci in sem vsega hudega vajen, a me je tole krotovičenje okoli gradnje zdravstvenega doma v mojem preljubem trgu vseeno malo iztirilo, saj je dogajanje okoli tega skregano z vsako kmečko logiko (pametjo), da ne govorim o moji modri (plavi) pameti.
Pred časom je bilo ugotovljeno, da nujno potrebujemo dodatne prostore za izvajanje zdravstvenih storitev, da stari dom že kar poka po šivih… In smo šli v akcijo, prizidek čim prej, da ne rečem takoj. Če me občutek ne vara in po vsem videnem, kar je sploh pricurjalo v javnost, točno nismo (niso) vedeli, kaj in koliko natančno kvadratnih metrov rabimo za pokritje vsega tega prostorskega manka. Po vseh birokratskih akrobacijah in nenehnem višanju vrednosti gradnje smo končno prišli do gradbenega dovoljenja, po katerem bi letos marca že lahko zasadili lopate in v treh letih ta prizidek zgradili, kljub temu, da moji tlačani še danes ne vejo, kako naj bi ta prizidek izgledal in kaj vse bomo z njim pridobili, čeprav bi naj bil baje zgrajen za njih. Če sem iskren, je kar v redu, da ga za enkrat še ni … (Popolnoma enaka praksa se izvaja z izgradnjo nove Železniške postaje, je kdo nam Domžalcem in Domžalkam pokazal, kako bo izgledala, da ne omenim, ali nas je kdo pobaral, kakšno si želimo…nič, dobili bomo to, kar si je zamislila peščica in pika. Razlika je le ta, da nam bo železniško postajo vsililo državno podjetje, prizidek, novi dom pa bomo načrtovali sami (ekipa… kakšna ekipa, kakšne so njene strokovne kompetence), a oba projekta bosta plačana z našim davkoplačevalskim denarjem).
Opsa. Noč ima svojo moč. Tako rekoč kar čez noč, bum nova novica …na tem mestu ne moremo zidati in imamo novo lokacijo in ne bomo zidali prizidek ampak kar nov dom!!! Ki bo celo cenejši kot pa prizidek??? In zakaj se kar naenkrat ne da graditi na tej lokaciji? Zaradi, za lase privlečenega vzroka – podtalnice. Imaš gradbeno dovoljenje in potem ugotoviš, da ne moreš zidati!!! Še pred dobrimi 50 leti sem nemalo stran od te lokacije (takrat je bila podtalnica precej višja) v prekrasni kleti Alka degustiral viljamovko, brinjevček in druge odlične destilate, pa sem imel suhe noge… Je podtalnica v 21. stoletju res tak tehnični problem, da ga današnji gradbeniki ne bi znali rešiti? Le kako gradijo tunele pod morsko gladino, pod morskim dnom? Aja, tam imajo probleme z nadtalnico, to je pa čisto nekaj drugega. Po zdravi kmečki pameti tale izgovor ne pije vode… Čeprav je podtalnica pitna in če bi bili malo bolj podjetni, bi ta problem lahko izkoristili v svoj prid in bi ves Zdravstveni dom (stari in novi ter širše) lahko bil oskrbovan z lastno zdravo izvirsko vodo, pa še tržili bi jo lahko.
Presenečen sem, kako je ta ideja o novi lokaciji za ZD tako uspešno padla na plodna tla pri županih sosednjih občin (pravzaprav me pri njih ne preseneča, saj jih nič ne stane, zemljišče mora itak kupiti domžalska občina) in pri vseh (?) občinskih svetnikih. To je pa nekaj drugega. Ali so imeli na mizi kakšne strokovne podlage o neprimernosti terena prizidka, so imeli kakšne analize prednosti, pomanjkljivosti ene ali druge lokacije, so imeli primerjalne prometne študije… ipd.? Nič od tega in res ne vem, kako to, da so tako složno pritisnili na zeleni gumb. Na srečo je tole ihto o takojšnem nakupu zemljišča malo bolj podrobno preučilo 16 svetnikov (to je najbrž večina) in na naslednji seji OS po pravilnem demokratičnem poslovnem postopku prekinili točko zaradi pomanjkanja bistvenih informacij. In glej ga, zlomka, takoj so bili ožigosani kot nasprotniki gradnje ZD. Živela domžalska demokracija. Zakaj pa so sploh to naredili, zakaj so se prebudili? Najbrž se jim je zdelo čudno, čemu tako hitenje, zakaj ni nobenih pogajanj o ceni, da je nepremičninska posrednica malodane kar direktorica ZD (mimogrede, ob vsem tem pomanjkanju zdravnikov so v skoraj vseh ZD po Sloveniji direktorji zdravniki, od kod jim ekonomska znanja, znanja vodenja itd., zakaj potem sploh imamo ekonomske in managerske fakultete…), prodajalka parcele (parcelo je kupila leta 2019 po 8x nižji ceni kot jo sedaj prodaja) izsiljuje čimprejšnji nakup s tem, da je vsak nadaljnji mesec cena za 10% višja… Halo, ali prodajmo hruške!!! Kaj pa je s predkupno pravico občine? Ter ne nazadnje, kje bomo dobili denar za nakup zemljišča, saj v letošnjem proračunu te postavke ni! Nabran je bil kar malo tu malo tam…. Malo je bil vzet zimski službi, malo gasilcem, malo Zavodu za šport in tako naprej (celo skladu za nakup učbenikov??? Tu je še najbolj vmesen odvzem sredstev, kdo pa rabi pametne tlačane, dosti lažje je manipulirati z bukseljni, ti pa učbenikov ne rabijo), tako da se je nabralo 4,5 milijona evrov. To je seveda kupnina za golo zemljišče, pravzaprav travnik, ki seveda ni komunalno urejen, tu pa je že naslednji strošek, ki bi bil nekje v višini cca 2 milijonov evrov.
Poraja pa se še eno vprašanje, kdo pa pravi, da na tem mestu ni podtalnice, mogoče je celo še višja kot v centru mesta, je to kakšen strokovnjak preveril, bomo čez par let, ko bomo že imeli gradbeno dovoljenje, zopet naleteli na podtalnico, ker, kolikor se spomnim, je bilo v mojih časih na tisti lokaciji kar precej močvirnato (v pravem pomenu besede).
Pravi gospodar se take, za Domžale stoletne investicije, prav gotovo ne bi lotil na tak šalabajzerski način. Kateri normalni tlačan pa se čez noč premisli, potem ko sem mu že dovolil gradnjo in ki je za to dovoljenje porabil ogromno denarja in časa, da ves ta napor zavrže in gre v nakup novega zemljišča? Še moj, najbolj šempjast tlačan, ne verjame, da bo pa ta novi dom celo cenejši kot pa novi prizidek na lokaciji v centru, kjer je že zemljišče v lasti občine.
Ali nam lahko kdo po kmečko pove, zdaj je kvadratura doma taka, za normalno delovanje pa potrebujemo 10, 20, 30, 40 50…. 100 procentov več prostora. Je to tako težko? Ko nam bi bile potrebe kristalno jasne, bi k njim prišteli še kakšnih 10 odstotkov viška (na zalogo, da ne bomo čez par let zopet ugotavljali, da nam primanjkuje prostora) in se lotili iskanja najbolj optimalnih prostorskih rešitev na vsaj treh lokacijah. Po vseh mogočih strokovnih preverbah, vključujoč strokovno in laično javnost, bi izbrali najboljšo možno lokacijo. Od tu naprej pa bi bilo potrebno v prvi vrsti poskrbeti za finančno konstrukcijo – za kakšen denar smo sposobni graditi, kakšen je naš limit, kakšni bodo viri (do sedaj še ni bilo nikoli omenjeno kakšno javno zasebno partnerstvo), kakšna bo časovnica in podobno. Zdaj, ko imamo izbrano lokacijo, finančno konstrukcijo, pa lahko začnemo iskati najboljšo možno arhitekturno – gradbeno rešitev novogradnje, ki bo najbolj primerna za izbrano lokacijo in ki bo imela tudi najširšo strokovno in javno podporo. To pa se da zagotoviti s transparentnimi javnimi razpisi. Pri tako visoki investiciji bi morali to biti že kar mednarodni razpisi!!!
Z lokacijo prizidka (malo hecno je govoriti o prizidku, saj naj bi bila to povsem nova samostojna zgradba, ki se ne bi nikjer »držala« starega doma, vsaj tako je bilo slutiti iz grobih skic, ki do javnosti skorajda niso prišle?) ni pravzaprav nič narobe, pravzaprav bi lahko rekel, da je celo idealna, če jo gledamo z malo širšega aspekta. Dostopna je tako rekoč z vseh štirih strani neba, urediti bi bilo samo potrebno tako imenovani mirujoči promet, kar pomeni po kmečko, ves »pleh«, ki bi se pripeljal do ZD, nekam pospraviti. Kar pa ne bi smel biti problem, saj bi to z lahkoto uredili z eno centralno podzemno garažo, ki bi se nahajala pred ZD pod novo peš cono (ali glavnim trgom, parkom, alejo, kakorkoli lahko to poimenujemo) in s tem tudi rešila dostopnost do vseh drugih dejavnosti v strogem centru mesta. Nam to nova lokacija nudi? Niti slučajno ne (v vsej tej naglici so načrtovalci celo pozabili na parkirna mesta za stranke, »narisali« so samo parkirna mesta za zaposlene)! Ponujena lokacija pa je dostopna je z dveh strani, ki se združita v eno. To je na vzhodu z avtocestne strani in na zahodu s cesto, ki vodi v center mesta (ali iz njega), ki sta velikokrat »zabasani« že sedaj, kar občutim, ko se s kočijo kdaj pa kdaj peljem na obisk h Krumperškim. Kakšen prometni mrk bo šele nastal, ko bodo vsa ta zemljišča, ki se sedaj pripravljalo in se še bodo pripravljala tam pod Šumberkom za raznorazne dejavnosti, polno zaživela. To bo prometni problem, kaos, ki se ga ne bo dalo rešiti, saj za nove dostope in obvoznice ni prostora.
V radiusu cca par stotih metrov od ZD domuje v bolj ali manj posrečenih stanovanjskih kompleksih približno 8000 občanov-meščanov. Kako obiskujejo ZD? Najbrž peš. Bodo šli sedaj v Zaboršt tudi peš? Po vsej verjetnosti se bodo pridružili ostalim 50000 občanom, ki se bodo pripeljali z avtomobili iz oddaljenih krajev in iz sosednjih občin. Po raznoraznih podatkih je v ZD vsako leto tudi več zaposlenih, najbrž jih kar nekaj v Domžale pripelje tudi z avtobusom ali vlakom. Ali bodo šli s postaje sedaj peš v Zaboršt? Bosta urejeni pešpot in kolesarska steza iz centra do novega doma? Pozimi bosta po vsej verjetnosti vrhunsko vzdrževani.
Kaj pa središče mesta? Skoraj po vseh mestih se trudijo z oživljanjem mestnih jeder, ker so mrtva zato, ker so pred leti večino dejavnosti preselili v komplekse na obrobja mest. Se ne da na napakah drugih nič naučiti? Ne, mi rinemo ravno v nasprotno smer, čeprav nam dejavnost ZD in idealna lokacija ponujata sama po sebi ravno to, da bo mesto (zlasti center) imelo živ utrip, samo primerno ga moramo urediti. Kaj primerno, vrhunsko, z najboljšimi strokovnjaki z vseh področij, da bo ta zgradba hkrati dominantna in povezovalna z ostalimi in novonastalimi zgradbami v njeni soseščini, v katerih bodo posledično zaživele tudi druge storitvene dejavnosti. Skratka, da te štiri vasi že enkrat dobijo mestno podobo s prepoznavnim mestnim središčem.
Pravite, da na stari lokaciji ni prostora…Da bomo z novo lokacijo pridobili kar 19 000 m2 prostorov in bomo z lahkoto dali pod eno streho vse dejavnosti, ki so v domeni ZD, tudi tiste, ki so sedaj v najetih prostorih. Če premerimo prostor na vzhodni strani zdajšnjega ZD (saj tu ste tudi planirali »prizidek«, kar je logično), lahko ugotovimo, da na tem mestu lahko gradimo zgradbo tlorisne površine 90 x 27m (šlo bi tudi 100 x 30), kar pomeni, da kvadraturo novega doma dobimo že v zgradbi z osmimi nadstropji (po mili volji lahko dodamo še kakšno nadstropje za prostore na rezervo ali za kakšno še bolj racionalno uporabo – recimo stanovanja za kader, ki bo deloval v tem domu). V razvitih državah in predvsem v mestih se včasih ozrejo tudi v nebo. To pomeni, da tudi stara lokacija z lahkoto zadosti vsem prostorskim potrebam ZD in še več, niti kvadratni centimeter kmetijskega zemljišča ne bi bilo uporabljenega v ta namen. Toliko o trajnostnem razvoju. Koliko »zemlje« bi šlo za vedno v nič na novi lokaciji? Ne samo, da bi se na stari lokaciji gradilo na degradiranem zemljišču, ampak bi streho stavbe lahko (obvezno) ozelenili in s tem vsaj malo pripomogli k znižanju poletnih temperatur v centru mesta in izboljšanju zraka. Vodo za zalivanje pa bi imeli tako rekoč zastonj, saj je baje na tem mestu obilo podtalnice.
Kaj pa se bo zgodilo s starim domom, ko bomo imeli novega na novi lokaciji (upam, da bomo toliko pametni in modri, da se to ne bo zgodilo, tukaj predvsem mislim na svetniško zavest in samostojnost, ker brezpravna raja je že skoraj obupala… no, na koncu ji še vedno ostane punt)? Odgovor, zelo strokoven, celovit , razdelan, finančno vzdržen, je, da bodo pa na tej lokaciji nove dejavnosti… Brez komentarja. V vsakem primeru, če se gradi dom celovito na novi lokaciji ali stari, je logično, da so stari prostori doma in sama lokacija sedaj višek. In kaj pametni gospodar naredi s tem viškom? Možnosti ima več, recimo, da ga proda in s kupnino zniža ceno novega ali pa ga podre in na tem mestu naredi park z veliko drevesi, kar bi bilo dolgoročno zaradi pregrevanja ozračja še najboljša rešitev za center mesta itd…
Pravijo, če je žup’ca prevroča, jo je potrebno srebati , da se ne opečeš, velikokrat pa tudi to ne pomaga…
Erazem Domžalski
(Nelektorirano mnenje avtorja, katere podatke hranimo v uredništvu.)
P.s.
Predlagam, da se vse začne znova na obstoječi lokaciji, poišče najboljšo možno rešitev, ki jo bodo poiskali najboljši domači in tuji strokovnjaki s podporo najširše javnosti, zato pa je potrebno delati res javno in transparentno. Za končno odločitev pa pripravite javno predstavitev za vse tlačane, kar pomeni razstavo treh predlogov, izdelanih kot maketa, in prepustite izbor večini. Na ta način boste z izbrano rešitvijo lahko nemoteno začeli delati. Mogoče bo pa od tistih 1.7 milijona sredstev, ki je že bilo porabljenih za pridobitev gradbenega dovoljenja za prizidek, kaj uporabnega tudi za gradnjo novega doma na stari lokaciji.
