V začetku avgusta so nas v Sloveniji prizadele uničujoče poplave in ogrozile številna območja in prebivalce, zlasti tiste, ki živijo v neposredni bližini večjih vodotokov in hudourniških rek. Zaradi obilnih količin padavin in hitrega naraščanja pretokov rek je ekstremna ujma povzročila zalitje okoliških zemljišč in zastajanje vode v številnih bivalnih, gospodarskih in javnih objektih, zatem pa sprožila še številne zdrse zemljine, ki še vedno povzročajo veliko škodo na infrastrukturi in okoliških objektih.
Mnoge družine, ki sta jim voda in mulj zalila hiše, so se takoj lotile čiščenja in dolgotrajnega sušenja svojih bivalnih objektov. Sanacija poplavljenih objektov ne bo enostavna, zato smo v družbi JUB pripravili nekaj priporočil in navodil, kako se obnove zidnih površin lotiti na pravilen način.
Splošni napotki za sanacijo notranjih stenskih površin v 5 korakih
Ob poplavah se notranje stenske in druge bivalne površine prekomerno premočijo in prepojijo s poplavno vodo, zato jih je treba ustrezno sanirati. Upoštevajte pravilne postopke v opisanih 5 korakih v nadaljevanju:
1. Čiščenje premočenih zidnih površin
Najprej je treba poskrbeti za odstranitev naplavin, pohištva in talnih oblog, zlasti tistih, ki preprečujejo izsuševanje talnih površin, sicer se bo v nasprotnem primeru nasičena vlaga s tal preusmerila v zidove. Osnovno čiščenje obsega tudi odstranjevanje raznih stenskih oblog brez oprijema ter mavčno kartonskih plošč, ki so bile več ur v stiku z vodo. Sledi čiščenje površin z vodo in mešanico običajnih gospodinjskih čistil ali pranje površin pod tlakom, če je možno tudi s toplo vodo. Pri ročnem čiščenju bolj trdovratnih madežev lahko uporabimo tudi mehko krtačo. Upoštevajmo tudi višino čiščenja stenskih površin, saj so zaradi večurne obremenitve z vodo zidovi navlaženi še 50 do 100 cm nad nivojem poplavljanja. Če imamo možnost, ostanek vode s talnih površin odstranimo z namenskim sesalcem.
2. Dezinfekcija in zaščita zidnih površin pred mikrobnim delovanjem
Poplavljene površine so lahko kontaminirane s fekalijami ali drugimi strupenimi snovmi, zato je treba poskrbeti tudi za dezinfekcijo površin in pri tem ravnati v skladu z navodili pristojnih služb. Za dezinfekcijo predmetov in sten vam priporočamo Dr. House razkužilo v razpršilu, ki učinkovito uničuje bakterije in mikroorganizme. V primeru, da površine niso v večji meri onesnažene, za zaščito in preprečevanje mikrobnega delovanja ter razraščanja alg priporočamo uporabo biocida ALGICIDE Plus (na voljo v razpršilu ali koncentratu).
Če je bila poplavna voda onesnažena z različnimi nevarnimi snovmi, je smiselno, da se nadaljnja navodila za sanacijo določijo po predhodnem ogledu površine. Pred kakršnim koli sanacijskim posegom je treba premočene površine ustrezno izsušiti, saj bo v nasprotnem primeru sanacija na daljši rok neuspešna. Pred pričetkom saniranja notranjih zidnih površin se prepričajte, da je vlaga v podlagi pod 5 %.
3. Sušenje
Na površine, ki že na otip delujejo prevlažne, kakršen koli sanacijski poseg ni smiseln. V »normalnih pogojih« (T = +20 °C, RH = 65 %) je treba notranje zidne površine sušiti najmanj mesec dni, saj so vsi nadaljnji sanacijski posegi smiselni šele, ko njihova vlažnost pade pod 5 %. Za najhitrejšo izsušitev prizadetih površin svetujemo uporabo namenskih kondenzacijskih sušilnih naprav.
4. Ponovna zaščita zidnih površin pred mikrobnim delovanjem
Pomembno je, da se pred nadaljnjimi sanacijskimi postopki po sušenju ponovi zašita zidnih površin pred mikrobnim delovanjem. Da preprečite kasnejši nastanek zidnih plesni in alg, uporabite biocid ALGICIDE Plus (spray ali concentrate).
5. Sanacija poškodb zidnih površin in obnovitveno barvanje
- Manjše poškodbe
Pri blažjih poškodbah zidnih površin, kjer bo zadoščalo že obnovitveno barvanje, priporočamo izbiro bolj paroprepustnih barv, kot so JUPOL Bio Silicate, Jupol Bio apnena notranja barva ali JUPOL Classic z dodatkom JUBOCIDE plus. Primerna je tudi notranja barva JUPOL Citro, ki že vsebuje sredstvo proti morebitnemu ponovnemu nastajanju zidnih alg in plesni. Če so na steni prisotni tudi madeži, po nanosu prvega sloja uporabimo barvo JUPOL Block.
V primeru, da so bili prostori v skladiščih, kleteh, shrambah in hlevih predhodno prebarvani z gašenim apnenim beležem, je priporočljivo, da ga uporabite tudi za obnovitveno barvanje. Če so se madeži na stenski površini začeli pojavljati tudi na drugih mestih, za njihovo blokado predhodno uporabite sredstvo za izolacijo madežev JUPOL Denikol (čas sušenja 24 ur).
Če se na zidovih pojavijo le lokalne poškodbe, jih je treba predhodno sanirati z izravnalno maso ali kitanjem. Priporočljiva je uporaba apneno-cementne mase JUBOGLET Nivelin D, ki se pri saniranju poplavljenih površin zelo dobro obnese, po potrebi pa lahko uporabite tudi armirno mrežico. Sledi še barvanje površine z bolj paropropustno barvo (JUPOL Bio Silicate, JUPOL Bio apnena notranja barva, JUPOL Classic itd.).
- Globoke poškodbe zidnih površin
Pri globokih poškodbah stenskih površin bo potrebna sanacija z grobim izravnavanjem oziroma novim ometavanjem. Najprej bo treba odstraniti obstoječe barvne nanose in omet. Če pri preverjanju stabilnosti obstoječih slojev s pritrkavanjem ugotovimo, da so medsebojno razslojeni in zato zvenijo votlo, jih je treba odstraniti do stabilne podlage, kar pomeni, da jih je treba odstraniti celo do surove opeke. V večini primerov je tak poseg nujen le na lokalnih mestih, lahko pa se zgodi, da bo sloje treba odstraniti na celotni površini. Odstranjevanja šibkih slojev se lotimo tako, da s pomočjo udarnega kladiva z nastavkom z razširjenim dletom v celoti odstranimo oslabljen omet, izravnalne mase in barvne nanose, kar je sicer najbolje izvesti že v fazi čiščenja površin. Nato sledi groba izravnava površin. Morebitne lokalne poškodbe, ki segajo od 2 do 5 cm v globino, popravimo s podložnim ometom JUBOSAN W120. Enoslojni nanos bo primeren v debelini največ 3 cm, za večje debeline pa bo potreben dvoslojni nanos. Nato na grobo pokrpane površine najprej nanesemo sanirni obrizg JUBOSAN W110, zatem pa še sanirni omet JUBOSAN W130 (v debelini najmanj 3 cm, pri večjih debelinah kot 6 cm pa predhodno nanesemo še JUBOSAN W120). Končna struktura po obdelavi z izdelkom JUBOSAN W130 ima videz kot klasični fini apneno cementni omet. Če so stene sanirane le delno, bo kljub barvanju celotne površine vidna razlika med starim in novim ometom, zato v tem primeru ostale dele zidov zgladimo z istim izdelkom.
V zadnji fazi sledi še dekorativno barvanje. Zaključno barvanje saniranih zidnih površin se izvede z dobro paroprepustno barvo, zlasti primerne so JUPOL Bio silicate, JUPOL Bio apnena notranja barva, notranja barva JUPOL Citro z učinkovito zaščito filma pred plesnimi, ali pa JUPOL Classic z dodatkom sredstva za preprečevanje zidne plesni JUBOCIDE Plus.
Kontaktirajte nas za nasvet: če imate dodatna vprašanja ali dileme pri sanaciji, nas pokličite. Naši svetovalci so vam na voljo ob delovnikih med 7.00 in 15.00 na brezplačni telefonski številki 080 60 50.
M.H.