Dr. Marjetka Levstek, ki je letos v začetku februarja prevzela vodenje CČN Domžale-Kamnik, je v tem javnem podjetju zaposlena že 27 let. Kot kemijska inženirka, ki je leta 2009 pridobila doktorat znanosti, je v CČN najprej izvajala analize in sodelovala pri številnih razvojnih in raziskovalnih nalogah na področju čiščenja odpadnih voda, zatem pa 14 let opravljala funkcijo vodje laboratorija. Specializirala se je predvsem na izboljšanje in optimizacijo delovanja komunalnih in industrijskih čistilnih naprav ter standardizacijo in pridobivanje dovoljenj. Njena prizadevanja za izboljšanje znanja se odražajo ne le v strokovnih krogih v dejavnosti komunalnega gospodarstva, pač pa tudi skozi vodenje strokovnih usposabljanj za vzdrževalce in operaterje čistilnih naprav, svetovanjem na terenu in mentorstvom magistrskim študentom in diplomantom.
O pomenu čiščenja odpadne vode se v javnosti vse več govori, tudi mediji temu pripisujemo vse več pozornosti. Prvo soboto v oktobru ste v ta namen na CČN Domžale-Kamnik organizirali tudi dan odprtih vrat. Zakaj tak pristop in kaj ste želeli sporočiti občanom?
Tisti, ki delujemo na čistilnih napravah, se še kako dobro zavedamo pomena čiščenja odpadnih voda, saj je vpliv našega dela najbolj viden v okolju, v katerem delujemo. Brez učinkovitega čiščenja odpadne vode na čistilnih napravah bi lahko zelo hitro prišlo do higienskega in okoljskega kolapsa, zato se to tiče vseh nas, vsakega posameznika in vseh podjetij, ki obratujejo na različnih lokacijah na našem sprejemnem območju. Vsi smo priča tudi podnebnim spremembam, ki nam ob višjih temperaturah prinašajo tudi uničujoče suše ali pa velika deževja s poplavami, katerih posledice so lahko za ljudi katastrofalne. Ključne okvire za prihodnjo vlogo velikih čistilnih naprav, med katere sodimo tudi mi, v svoje direktive in odredbe vključuje tudi nova evropska zakonodaja. O tem, kako bomo svoje razvojne načrte prilagodili našim prihodnjim aktivnostim, želimo zato seznaniti tudi širšo javnost. Pomembno je, da naši uporabniki razumejo, zakaj se je treba prilagoditi in na kakšen način bomo še bolj učinkovito varovali našo naravo in okolje, katerega del smo. Prav temu smo sledili tudi z organizacijo letošnjega dneva odprtih vrat, ki je bil po letu 2016, ko smo nadgradili našo čistilno napravo na terciarno stopnjo čiščenja, tokrat že tretji po vrsti. 200 občanom, ki so nas obiskali, smo na vodenih ogledih tudi v živo predstavili, kako pri nas potekajo procesi čiščenja odpadnih voda, hkrati pa smo jih seznanili tudi z načrtovanimi naložbami, s katerimi bomo še dodatno povečali vrednost odpadni vodi. Živimo namreč v času velikih tehnoloških sprememb in tudi novih dognanj, ki jih moramo v smislu doseganja višje kakovosti implementirati v izboljšanje procesov čiščenja odpadnih voda.
Nam na kratko predstavite ključne podatke o sami čistilni napravi in vaši dejavnosti?
Naša CČN deluje že od leta 1980 in je s kapaciteto 149.000 populacijskih enot (PE) po velikosti četrti največji sistem čiščenja odpadne vode v Sloveniji. Naša naloga je učinkovito čistiti komunalne, industrijske in padavinske odpadne vode, ter jih zatem, razbremenjene onesnaževal, v ustrezni kakovosti vrniti v vodotok Kamniška Bistrica. Odpadne vode se k nam stekajo po razvejanem kanalizacijskem sistemu s prispevnega območja šestih občin Domžale, Kamnik, Mengeš, Trzin, Komenda in Cerklje na Gorenjskem. Trenutno pokrivamo 30.000 gospodinjstev, ki so priključena na javni kanalizacijski sistem, ter večino industrijskih obratov, letno pa lahko očistimo do 9,2 milijona kubičnih metrov vode. Lani je ta količina znašala 7,4 milijona kubičnih metrov odpadne vode, ki zaradi mešanega kanalizacijskega sistema vsebuje kar 40 % padavinske vode, 40 % komunalne odpadne vode rezidentov ter 20 % odpadne vode iz industrije ter tekočih odpadkov, kot so greznične gošče, mulji malih komunalnih čistilnih naprav ter biološko razgradljivi in ostali nenevarni tekoči industrijski odpadki. Naj poudarim, da si skupaj z lastniki ves čas prizadevamo, da bi ob najnižjih možnih stroških obratovanja našim uporabnikom zagotovili kar najvišjo možno stopnjo čiščenja odpadne vode. To seveda vključuje redno vzdrževanje tehnološke opreme in stalno nadgradnjo postopkov čiščenja. Naloga ni enostavna, saj se k nam steka velika količina odpadne vode zelo spreminjajoče sestave, mi pa moramo zagotoviti vse ustrezne standarde, da je primerna za izpust v bližnjo Kamniško Bistrico. Skozi procese čiščenja si prizadevamo odpadni vodi vračati njeno vrednost, da bi jo v prihodnosti lahko, zlasti v daljših in intenzivnejših sušnih obdobjih, kot stalen vir ponovno uporabili za namakanje v kmetijstvu. Tu ima pomembno vlogo tudi odpadno blato, ki je stranski produkt vsakega procesa čiščenja odpadnih voda. Trenutno je to še odpadek, ki gre v sežig v Avstrijo, v prihodnje pa bo z ustreznimi tehnološkimi postopki predstavljal gorivo ter vir za pridobivanje hranil, kot je fosfor.
Na CČN Domžale-Kamnik sprejemate odpadno vodo iz razvejanega javnega kanalizacijskega omrežja. Sredi novembra ste nas obvestili o intenzivnem penjenju na CČN, ki naj bi ga povzročil nedovoljen izpust tekočih odpadkov. Ste že našli povzročitelja?
Res je, v petek, 17. novembra, smo ob 11. uri na CČN zaznali močno penjenje odpadne vode, ki je bilo tako intenzivno, da je pena preplavila celo notranjost nekaterih objektov. Zaradi močnega penila predvidevamo, da je prišlo do nedovoljenega izpusta tekočega odpadka iz ene od lokacij podjetij s sprejemnega območja, kar še preiskujemo. K nam po kanalizaciji večkrat priteče neustrezna odpadna voda, kar zaznavamo s senzorji, tokrat pa je bila vsebnost tekočega odpadka očitna in vidna že na daleč. Vzorce smo seveda poslali v analizo na NLZOH, rezultate pa pričakujemo v naslednjih tednih. Uporabnike želimo s tem primerom opozoriti, da prepoved zlivanja tekočih odpadkov v kanalizacijo ni sama sebi namen, saj povečane koncentracije tekočih odpadkov negativno vplivajo na delovanje biološkega čiščenja odpadne vode, ki se po zahtevnih postopkih čiščenja na naši CČN izteka v vodotok Kamniška Bistrica. Gre za izjemno tvegano in neodgovorno ravnanje, ki ima lahko hude posledice za okolje, saj onesnažuje naravo in predstavlja veliko tveganje za ekosisteme v bližnjem vodotoku, kar je nedopustno. Vse industrijske uporabnike in občane ponovno opozarjamo, da izpusti tekočih odpadkov v kanalizacijo niso dopustni. Nadejamo se, da bomo povzročitelja tudi našli.
Nova evropska zakonodaja, ki v ospredje postavlja bolj zaostreno varovanje okolja, bo za dejavnost odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode prinesla kar nekaj pomembnih sprememb. Na CČN se nanje že intenzivno pripravljate. Kaj načrtujete?
Naša CČN sodi med velike čistilne naprave, torej v razred nad 100.000 PE, za katere bo kmalu veljala nova evropska zakonodaja. Najprej naj omenim prenovljeno Direktivo za čiščenje komunalne odpadne vode, katere predlog je oktobra 2022 izdala Evropska komisija. Ta predvideva višje učinke čiščenja dušika in fosforja iz odpadne vode in nam predpisuje bistveno nižje mejne vrednosti za izpuste v vodotoke, kot veljajo danes. V CČN jih brez ustrezne nadgradnje na višjo tretjo stopnjo čiščenja z obstoječo tehnološko opremo ne moremo doseči, zato se že pripravljamo na nove investicije. Spremembe bomo morali na naši CČN uveljaviti do leta 2030/2035, s četrto stopnjo čiščenja pa hkrati poskrbeti tudi za odstranjevanje kemijskih in mikrobiloških mikroonesnaževal. Danes smo sposobni iz odpadne vode čistiti le organske snovi, ki so biološko razgradljive in niso antropogenega izvora, kar pa ne velja tudi za sintetizirane snovi, ki se lahko celo transformirajo v bolj strupene in jih v izredno nizkih koncentracijah (nano ali piko gramih na liter) detektiramo na iztokih iz čistilnih naprav. Teh mikroonesnaževal, ki obremenjujejo okolje in ponekod celo vire pitne vode, niti s pomočjo samočistilne sposobnosti rek iz narave ni mogoče odstraniti, njihov vpliv na zmanjšano biotsko raznovrstnost pa je izjemno velik. Naj dodam še to, da ta direktiva, ki naj bi bila sprejeta leta 2024, velikim čistilnim napravam predpisuje tudi energetsko samooskrbnost, kar pa v naši CČN že skoraj v celoti izpolnjujemo. Pri toplotni energiji že ustvarjamo presežke, kmalu pa bomo dosegli tudi 100-odstotni delež lastne oskrbe z električno energijo. S takim dosežkom se bomo kot prva samooskrbna čistilna naprava v slovenskem prostoru lahko pohvalili prav mi, na kar smo izjemno ponosni.
Ker čiščena odpadna voda zaradi vsebnosti kemijskih in mikrobioloških mikroonesnaževal ni primerna za uporabo v kmetijstvu, je EU že sprejela ustrezno zakonodajo tudi na tem področju. Na osnovi lani izdane evropske Direktive o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode, ki naj bi jo junija 2023 v Sloveniji implementirali v svoj pravni red, bi v primeru povpraševanja po čiščeni odpadni vodi tudi na CČN morali izpolnjevati zahteve direktive. To pomeni, da bi morali mikroonesnaževala ob ustrezni infrastrukturi na čistilnih napravah odstranjevati z naprednimi oksidacijskimi ter filtracijskimi tehnikami. Sanitarno ustrezno čiščeno odpadno vodo bi bilo na ta način mogoče uporabiti za namakanje v kmetijstvu, kar bo še posebej dobrodošlo v času suš in hudega pomanjkanja velikih količin vode, katerih posledica so tudi nizki vodostaji vodotokov. Naj vas samo spomnim na lansko leto, ko smo v Kamniški Bistrici, ki je skoraj presahnila, prav s čiščeno vodo iz čistilne naprave pomagali ohranjati življenje v tem vodotoku.
V CČN nameravamo za potrebe četrte stopnje čiščenja uporabiti napredne postopke čiščenja odpadne vode, ki jih že uporabljajo na številnih čistilnih napravah v Švici in severni Nemčiji. Ti postopki so dodatno odstranjevanje dušika in fosforja, ozonacija, adsorbcija na aktivno oglje ter različni filtracijski sistemi. Kateri sistem bomo izbrali, bo odvisno od podrobne kemijske analize čiščene odpadne vode ter želene stopnje odstranitve tarčnega mikroonesnaževala.
Katere so še vaše druge naložbene aktivnosti?
Te so povezane z odpadnim komunalnim blatom, ki nastaja kot stranski produkt vsakega čiščenja odpadne vode, saj se kar polovica (50 %) organskega bremena iz odpadne vode pretvori v novo breme, to je odvečno komunalno blato. Na CČN ga letno pridelamo okoli 5.000 ton, vsak prebivalec ga prispeva povprečno okoli 50 kg, kar po postopkih sušenja znaša med 15-20 kg suhe snovi. Surovo blato anaerobno stabiliziramo in nato strojno zgostimo ter za približno 10-krat zmanjšamo njegovo količino. Blato do prevzema skladiščimo na pokriti deponiji, zatem pa ga pooblaščeni prevzemniki odvažajo na sežig v tujino. Po letu 2020, ko se je čez noč zaprla možnost izvoza blata na Madžarsko, so cene za te storitve poskočile skoraj za 4-krat. Naši načrti so zato povezani tudi z občutnim reduciranjem stroškov za skladiščenje in transport, kar nam bo omogočila prav naložba v napravo za sušenje blata. Za sušenje blata bomo izkoristili presežke toplote, ki se sprošča pri pridobivanju električne energije iz bioplina, manjkajoči vir toplote pa nameravamo zagotoviti s kurilno napravo na lesno biomaso, ki bo nameščena ob deponiji. Nadgradnja tega sistema, s katerim bomo količino blata zmanjšali za kar 70 %, je tudi strateškega pomena za razvoj regije. Sušilna naprava z dvostopenjskim sistemom za čiščenje zraka, za katero smo že pridobili okoljevarstveno dovoljenje, naj bi v novem, zaprtem objektu ob čistilni napravi začela obratovati v letu 2026.
Ustrezno sušeno blato je mogoče uporabljati tudi kot energent, saj ima zaradi visokih vsebnosti organskih snovi tudi kurilno vrednost, primerljivo z rjavim premogom, zato se zanj že zanimajo cementarne. Ker blato vsebuje tudi kovine in organska onesnaževala, ga kot gnojilo ne moremo uporabljati, postaja pa strateška surovina za pridobivanje fosforja, ki ga bi ga lahko pridobili iz nastalega pepela v monosežigalnicah komunalnega blata. Fosfor je kot gnojilo za rast rastlin namreč strateška surovina za nemoteno proizvodnjo hrane.
Ali to pomeni, da bo za potrebe novih naložb nujna tudi prostorska širitev?
Da. Na lokaciji CČN danes nimamo na voljo prostih površin za vzpostavitev dodatnih tehnoloških postopkov, s katerimi bi lahko zagotovili višjo tretjo stopnjo čiščenja za odstranjevanje vsebnosti dušika in fosforja iz odpadne vode, niti nimamo razpoložljivih površin za četrto stopnjo čiščenja odstranjevanja mikroonesnaževal.
Na vzhodni strani smo na CČN prostorsko omejeni z reko Kamniško Bistrico in Bioplinarno Petrol, na zahodni strani se razprostirajo kmetijska zemljišča, na severni strani pa je na osnovi občinskega prostorskega načrta (OPN) na zemljiščih infrastrukture CČN načrtovana cestna povezava Ihan – priključek na avtocesto, kar pomeni, da bomo v CČN del zemljišča celo izgubili. Naše občine lastnice so sprejele odločitev in že pristopile k nakupu zemljišč na južni strani. Zaradi samega poteka čiščenja so predmetna zemljišča lokacijsko najustreznejša, saj se na liniji vode postopek čiščenja odpadne vode na CČN začne na severnem in zatem nadaljuje proti južnemu delu lokacije.
Z nakupom bližnjih zemljišč bomo tako imeli v CČN možnost nadgradnje na višjo stopnjo čiščenja, kar pomeni pravi korak k učinkovitejši zaščiti virov pitne vode in k ohranjanju biotske raznovrstnosti, hkrati pa bomo lahko zagotavljali ponovno uporabo očiščene vode tudi za potrebe kmetijstva.
Poleg tega bomo v CČN pridobili še dodatni prostor za skladiščenje materiala, ki se uporablja v procesu čiščenja odpadne vode in dodatne obdelave blata, saj so vsi obstoječi prostori že optimalno zasedeni. Opremo in materiale moramo skladiščiti na ustreznem suhem prostoru in morajo biti med seboj ustrezno ločeni.
V CČN razmišljamo tudi o morebitnih širitvah kapacitet za dodatnih 35.000 PE, kar bi nam v prihodnje omogočila vzpostavitev dodatnega SBR bazena aerobne biološke stopnje za primer, da bi se obremenitev na naši čistilni napravi povečala nad 149.000 PE.
Hvala za pogovor.
bb
