Ob svetovnem dnevu človekovih pravic

0
182

V ponedeljek, 11. decembra 2023, je na Občini Domžale potekal prvi »Pogovor ob kavi«, ki ga je vodila županja Občine Domžale mag. Renata Kosec in je bil usmerjen v promocijo človekovih pravic v lokalni skupnosti. Gostja je bila Vlasta Nussdorfer, udeleženci pa dijaki 2. letnika Gimnazije Srednje šole Domžale. Prisotna sta bila tudi mlada županja Klara Jeretina in Aljaž Praznik, mladi župan Občine Domžale.

Mag. Renata Kosec je uvodoma pozdravila zbrane: »Dobrodošli v sejni sobi Občine Domžale, v kateri bo imel Občinski svet v decembru še zadnjo letošnjo, pomembno sejo o sprejemu dveh predlogov proračunov Občine Domžale za leti 2024 in 2025. Sprejeta proračuna bosta določala, kaj bomo v občini v naslednjih dveh letih lahko delali in izvedli.« Nato je županja predstavila gostjo, Vlasto Nussdorfer, njeno poklicno pot in dosežke, predvsem pa izredno odmevne in številne publikacije o človekovih pravicah, ter izpostavila pravice otrok in mladih in gostjo povabila k besedi.

Vlasta Nussdorfer je bila pred kratkim ponovno uvrščena med deset najvplivnejših pravnikov v Republiki Slovenije v letu 2023, pomemben pečat pa je pustila v Sloveniji kot državna tožilka in varuhinja človekovih pravic v letih od 2013 do 2019. Uvodoma se je zahvalila za povabilo: »Hvala za povabilo. Vesela sem, ker sem danes med vami, mladimi. Veliko let sem bila aktivna na številnih področjih in v kolumnah sem se večkrat dotaknila pravic ločenih otrok, predvsem tistih staršev, ki se ločujejo v dolgotrajnih postopkih na sodišču ter ob tem izpostavila pravico otrok do zagovorništva.«

V prvem delu je gospa Nussdorfer, večkratna nominiranka za naziv Slovenka leta, spregovorila o svoji karierni poti, predvsem o tem, kako je vstopila v svet prava in prostovoljstva že v mladih letih ter podelila anekdote. Poleg svojega dela tožilke in varuhinje človekovih pravic je izpostavila pro-bono delo svetovalke s področja človekovih pravic pri nekdanjem predsedniku republike Borutu Pahorju. V povezavi s kariero je poudarila, da je bil v času, ko je bila varuhinja človekovih pravic, sprejet »Splošen akt o načinu izvajanja zagovorništva otrok, organizaciji zagovorništva, vključitvi otroka v zagovorništvo ter nalogah, sestavi in načinu dela«. Akt določa, da imajo otroci do 18. leta starosti pravico do zagovornika, ko v družini ali zavodu pride do konflikta. Vse z namenom, da bi bil slišan njihov glas. Pojasnila je, da je družina zaprta celica in zato je prav, da se otrokom nudi različne oblike pomoči, saj le tako lahko rešujejo stiske, s katerimi so morda soočeni in ne da jih prenašajo s seboj v odraslost ali starševstvo, ko je stiske težje reševati. Pogovor je tekel tudi na splošno o področju človekovih pravic, tako državljanskih in političnih pravic kot socialnih in ekonomskih pravic. Ob tem je gospa Nussdorfer pojasnila, da se v času krize določene pravice lahko omejijo vsled varovanja pravic drugih in da se je pogosto težko uskladiti pri spoštovanju teh pravic, saj vsak posameznik postavlja sebe in svoje interese na prvo mesto. V zvezi s pravico do zdravstvenega varstva je delila svoja opažanja, kako se s časom spreminjajo težavne situacije, kot so se npr. stiske staršev sprva zaradi zasvojenosti mladih z alkoholom, nato z mamili in sedaj s telefoni, računalniki, igricami in družbenimi omrežji. Včasih so bili mladi preveč zdoma, zdaj pa niti ne gredo ven. Kljub temu, je poudarila, veliko mladih živi zdravo. Kot je še dodala, je trenutno med mladimi, pa tudi osamljenimi starejšimi, veliko psihičnih stisk, še vedno pa tudi nasilja v družini, spolnega nasilja in prehranskim motenj, zato je pomembno pomoč poiskati čim prej.

V drugem delu so priložnost za razpravo dobili dijaki, začel pa jo je Aljaž Praznik, mladi župan Občine Domžale, z vprašanjem o vzgoji mladih za spoštovanje človekovih pravic: »Kako vidite dodano vrednost tega, da bi se čim bolj zgodaj začeli učiti o človekovih pravicah in kako bi lahko mladim približali tudi druga pravna besedila? Deklaracija o človekovih pravicah je zapisana preprosto, razumljivo, medtem ko so marsikatere pravne podlage nerazumljive celo pravnikom.« Vlasta Nussdorfer se je strinjala, da bi bilo smiselno o tem poučevati otroke čim prej, vendar postopoma in ne le o pravicah, temveč tudi o dolžnostih. Leta 2021 je bila izdana posebna knjiga »Lahko berljiva ustava Republike Slovenije«, v kateri so vsi členi ustave razloženi na enostaven način, na kratko in z grafični elementi.  Meni, da »je ta knjiga prezrta in bi lahko služila kot temelj seznanjanja osnovnošolcev z ustavo, ki določa in pojasnjuje tudi človekove pravice.«

Konec novembra 2023 so bili objavljeni prvi rezultati Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja ICCS 2022 za Slovenijo, ki je bila izvedena med osmošolci. Namen raziskave je bil ugotoviti ravni vednosti in stališča mladih na področju državljanstva in raziskati, na kakšne načine se mladi v različnih državah in njihovih izobraževalnih sistemih pripravljajo na aktivno državljanstvo.  Rezultati niso navdušujoči: slovenski osmošolci so ob tokratnem merjenju na več področjih pod mednarodnim povprečjem, med drugim tudi pri izražanju stališč pozitivnega odnosa do priseljencev in do varovanja okolja, in so obenem nadpovprečno kritični do delovanja nacionalnega političnega sistema.

Razprava se je zato zaključila z razmišljanjem, kako sploh doseči mlade in jih ozaveščati o človekovih pravicah. Vlasta Nussdorfer je menila, da se je potrebno mladim približati po kanalih, ki jih mladi najpogosteje uporabljajo za komuniciranje in s sporočili, ki bodo mladim zanimivi: »Mladi so precej prisotni na socialnih omrežjih, na katerih je veliko objav »proti« marsičemu, zato bi bilo socialna omrežja dobro uporabiti za predstavitve človekovih pravic in z njimi povezanih institutov. Hkrati pa se je potrebno o človekovih pravicah z mladimi tudi pogovarjati na njim razumljiv in prijeten način.« Možnosti za pogovor v šolah so npr. podaljšano bivanje in razredne ure, so pa nekateri učitelji bolj drugi manj aktivni. Zanimivo je tudi sodelovanje mladih na vsakoletnem otroškem parlamentu. Čeprav so rezultati omenjene ankete slabi, pa nekdanja varuhinja poudarja, da marsikateri otroci in mladi veliko dajo na spoštovanje človekovih pravic in nas lahko marsičesa tudi naučijo. Županja Domžal mag. Kosec je ob tem izpostavila pomen družine za ozaveščanje o pomenu človekovih pravic, saj »nas prav družina uči spoštovanja do sebe in do drugih ter zavedanja, kakšni so temeljni standardi, ki varujejo posameznikove možnosti za varno in dostojno življenje«.

Mag. Renata Kosec in gostja sta izpostavili še pomen lokalne skupnosti na področju varovanja človekovih pravic, predvsem pomoči ekonomsko ranljivim, pomen vzpostavljenih Varnih točk in priložnosti sodelovanja v procesih odločanja, ki jo imajo mladi v Občini Domžale dodatno tudi prek mlade županje Klare Jeretina in mladega župana Aljaža Praznika.

Nekdanja državna tožilka, varuhinja človekovih pravic in svetovalka nekdanjega predsednika republike Vlasta Nusdorfer je zaključne besede namenila mladim in njihovi prihodnosti: »Bodite srečni, da imate toliko let, kot jih imate. Vse je še pred vami. Seveda imate lahko danes ali boste imeli v prihodnosti probleme v družini ali v šoli. To je normalno in s tem se srečujemo vsi. Želim vam, da se odločate s srcem in da najdete poklic, ki vas res veseli, v katerem boste lahko zadovoljni in uspešni.«

Prvi »Pogovor ob kavi« se je zaključil s skupinsko fotografijo in komentarji mladih udeležencev, da je bil pogovor vsebinsko bogat in zanimiv, vsak pa je lahko slišal sporočilo zase: kako pomembno je sebi in drugim omogočiti živeti življenje, v katerem bodo uresničene vse človekove pravice, ki so zapisane v Splošni deklaraciji človekovih pravic in v Ustavi Republike Slovenije. Morda bo k temu prispevala tudi misel iz knjige Vlaste Nussdorfer: »Bodi tako dober, da te ne bodo mogli spregledati.«

Občina Domžale

Oglasno sporočilo

ODDAJ KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here