Kašelj je refleksni mehanizem našega telesa, s katerim telo čisti dihalne poti. S sunkovitim izdihom zraka nam omogoča odstranitev odvečne sluzi in drugih dražečih snovi, ki zaidejo v dihalne poti. Najpogostejši vzrok kašlja je akutna okužba dihal, alergije, dražeče snovi (prah, dim), lahko pa je spremljevalni znak drugih bolezni, kot so astma, KOPB, GERB, srčno popuščanje, poškodba glasilk, kronično vnetje nosnih in obnosnih votlin, pljučna embolija, pljučni rak. Kašelj se lahko pojavi tudi kot neželeni učinek nekaterih zdravil. Pogost vzrok kroničnega kašlja je kajenje. Za zdravljenje akutnega kašlja so v lekarnah na voljo različna zdravila, prehranska dopolnila in zeliščni pripravki brez recepta v obliki sirupov, pastil, tablet, pršil in čajev.
Kako si lahko pomagamo sami?
Z zadostno hidracijo s toplimi napitki omogočimo, da se izsušena, vneta sluznica navlaži in se tako zmanjša draženje, gosta sluz se razredči in s tem olajša izkašljevanje. Poskrbimo tudi za zadostno vlažnost bivalnih prostorov.
Če je suh, dražeč, neproduktiven kašelj močan in moteč za bolnika, ga blažimo z zdravilnimi pripravki, ki z neposrednim delovanjem na sluznico žrela zmanjšajo draženje in suhost. Druga možnost zdravljenja takšnega kašlja je z antitusiki, ki zavirajo refleks kašlja.
Pri mokrem, produktivnem kašlju, kjer zaradi okužbe nastaja več sluzi, uporabljamo zdravilne pripravke in zdravila, ki redčijo sluz, spodbujajo in olajšajo izkašljevanje. Pomembno je, da redno čistimo in izpiramo nos s fiziološko raztopino, saj zatekanje sluzi iz nosu v spodnja dihala dodatno draži sluznico in nas sili na kašelj.
Bolniki z refluksom želodčne kisline naj se zvečer izogibajo pitju čaja z limono in medom ter sladkim sirupom, saj le-ti povečajo izločanje želodčne kisline, kar težave zaradi rafluksne bolezni še poslabša.
Kdaj k zdravniku?
Obisk pri zdravniku je potreben, če ne pride do izboljšanja v dobrem tednu, kadar je kašelj močen in se poslabšuje. K zdravniku moramo tudi kadar je hkrati prisotna še splošna oslabelost, visoka telesna temperatura, bolečine v ušesih in žrelu, težave s požiranjem, hropenje ali piskanje ob dihanju, če izkašljujemo močno obarvano sluz ali kri, imamo bolečine v prsnem košu, težko dihamo in pa pri vsakem kašlju, ki traja več kot tri tedne in se ne izboljšuje. Posebna previdnost je potrebna pri mlajših otrocih, nosečnicah, doječih mamicah, starostnikih in kadilcih.
Po ustrezen in strokoven nasvet se obrnite na farmacevte v vseh enotah Mestnih lekarn.
Klavdija Grum, mag.farm.
https://www.domzalske-novice.si/category/zdravje/
