V Grobeljskem drevoredu vedno manj dreves: Kdo je odgovoren?

0
698

Leta 2001
Grobeljski drevored je dragocen naravni spomenik, ki je bil nekoč del gradu Groblje. Slednji je v listinah prvič omenjen leta 1611, medtem ko prvi zapis o grobeljskem drevoredu najdemo v Franciscejskem katastru, leta 1825. Iz tega sklepamo, da so najstarejše lipe stare kar 200 let. Najdebelejša lipa ima obseg pet metrov, obseg večine preostalih pa meri od 1,5 do 4 metre. V grobeljskem drevoredu raste 141 dreves, prevladujejo lipe in lipovci. Ta drevored, ki je edini ohranjeni del parkovne zasnove ob nekdanji graščini Groblje, poteka v smeri vzhod-zahod in povezuje občini Mengeš in Domžale.
Grobeljski drevored je naša kulturna dediščina, ki je dokaj lepo ohranjena. Ta kulturna znamenitost je še posebno dragocena, ker je v drevoredu veliko starih košatih dreves. Ker so se nekatera stara drevesa posušila, so zasadili nova mlada drevesca in s tem zapolniti vrzeli v drevoredu. Starost dreves v drevoredu je danes zato zelo različna. Popis dreves in merjenja smo opravili 5.5.2001.
Zemljišče, kjer se nahaja drevored, sodi v občino Mengeš, zaselek Groblje v neposredni bližini drevoreda pa v občino Domžale. Po pripovedovanju domačinov so grobeljski drevored zasadili menihi lazaristi, ki so živeli v grobeljskem gradu od leta 1920 dalje. Lazaristi so imeli v gradu misijonišče in tiskarno. (Krajevni leksikon Slovenije, II, 1971)
Vir: Arnes.si


Danes je samo še 105 dreves.


Na Urad župana Občine Mengeš smo naslovili naslednje vprašanje:
Kot nam sporočajo zaskrbljeni sprehajalci, je v Grobeljskem drevoredu opaziti zaskrbljujoče upadanje števila dreves. Stara drevesa, ki so jih poškodovale bolezni, starost ali nevihte, se ne nadomešča z novimi, kar negativno vpliva na videz in zdravje celotnega drevoreda.
Bežen pogled na debelino preostalih dreves razkriva, da so bila v preteklosti, pred desetletjem ali dvema, redno zasajena mlada drevesa. Takrat se je z rednim sajenjem zagotavljalo kontinuiteto in ohranjalo zdravje drevoreda. Danes žal ni več tako. Nekaj poskusov zasaditve mladih dreves je sicer bilo, vendar so se ta posušila in niso preživela.
Lahko občanom razložite vaše stališče do urejanja te problematike in kakšni so načrti za ohranjanje drevoreda v prihodnosti?

Odgovor Občine Mengeš:
V zvezi z Grobeljskim drevoredom vas želimo obvestiti, da Občina Mengeš v proračunu vsako leto nameni sredstva (v letu 2024 15.000 EUR), ki so namenjena obnovi drevoreda Lipce, kot temu rečemo Mengšani.
Sredstva so namenjena redni košnji zelenih površin, odstranjevanju suhega vejevja in dreves v celoti v primeru poškodb zaradi vremenskih ujm ter zasaditvi novih dreves. Vsa dela izvaja strokovno usposobljen izvajalec.
V letu 2020 smo tako zasadili 4 nova drevesa in jih, kot vedno, ustrezno zaščitili. Leta 2022 pa so bila posajena tri nova drevesa. Ob tem pripominjamo, da omenjeni drevored ni v lasti Občine Mengeš, ampak v lasti Republike Slovenije.
Predlagamo vam, da se v zvezi z navedenim vprašanjem obrnete tudi na državne institucije, npr. Zavod RS za varstvo narave OE Kranj.


Drevored Groblje je drevesna naravna vrednota lokalnega pomena, zato po naših informacijah za njegovo vzdrževanje skrbi občina. Drevored je na zemljišču, ki je v lasti države, a nimamo podatkov, da bi bila v financiranje vključena tudi država.
Drevored sestavljajo stare lipe, ki po naravni poti počasi propadajo. Do sedaj je bil že trikrat saniran, 1994, 1999 in še enkrat okoli leta 2010. Pred zadnjo sanacijo je bil narejen celostni načrt sanacije in ureditve, ki pa je velik finančni zalogaj. Z Občino je bil sklenjen dogovor, da postopoma sledi temu načrtu sanacije, torej fazno, v okviru finančnih zmožnosti.
Ob drevoredu so njivske površine. V najemni pogodbi s Skladom kmetijskih in gozdnih zemljišč je dogovor, da se oranje njiv odmakne od linije drevoreda, da se čim manj poškoduje koreninski sistem.
Zavod RS za varstvo narave


Danes je samo še 105 dreves.


Grobeljski drevored ali drevored Lipce je drevored lip in lipovcev, ki je bil del posesti gradu Groblje. Danes je drevored v posesti države Republike Slovenije. Prvi zapisi v Franciscejskem katastru o tem drevoredu segajo v leto 1825. Najstarejše lipe bodo stare že 200 let. Ta drevored, ki je edini ohranjeni del parkovne zasnove ob nekdanji graščini Groblje, poteka v smeri vzhod-zahod. Najdebelejša lipa v drevoredu ima obseg pet metrov, obsegi drugih lip pa merijo od 1,5 do 4 metre.

Odmrla drevesa v drevoredu se nadomešča z mlajšimi. Pa res?

V Grobeljskem drevoredu se soočamo z zaskrbljujočim upadanjem števila dreves. Stara drevesa, ki jih poškodujejo bolezni, starost ali nevihte, ne nadomeščamo z novimi, kar negativno vpliva na videz in zdravje celotnega drevoreda.
Analiza debeline preostalih dreves razkriva, da so bili v preteklosti, pred desetletjem ali dvema, redno zasajena mlada drevesa. Takrat so z rednim sajenjem zagotavljali kontinuiteto in ohranjali zdravje drevoreda. Danes žal ni več tako. Nekaj poskusov zasaditve mladih dreves je sicer bilo, vendar so se ta, razen enega, posušila in niso preživela.


Danes je samo še 105 dreves.


Povzročna dejavnika za upadanje dreves sta:

  • Pomanjkanje rednega sajenja: Stara drevesa niso nadomeščena z novimi, kar vodi do postopnega izumiranja drevoreda.
  • Neuspešni poskusi zasaditve: Nekateri poskusi sajenja mladih dreves so bili neuspešni, kar kaže na neustrezni termin sajenja ali neugodne pogoje za rast ali nepravilno izbiro drevesnih vrst.

Kljub temu pa obstaja tudi nekaj pozitivnih vidikov:

  • Redno vzdrževanje: Trava okoli dreves je redno pokošena, kar prispeva k urejenosti drevoreda.

Za reševanje problema upadanja dreves in ohranitev Grobeljskega drevoreda kot dragocenosti lokalne skupnosti je nujno sprejeti naslednje ukrepe:

  • Vzpostavitev dolgoročnega načrta: Izdelati je treba celovit načrt za zasaditev in vzdrževanje drevoreda, ki bo vključeval:
    • Redno sajenje mladih drevesnih vrst, primernih za lokalne razmere.
    • Skrb za rast in razvoj posajenih dreves, vključno z zalivanjem, gnojenjem in obrezovanjem.
    • Odstranjevanje bolnih in poškodovanih dreves.
  • Sodelovanje strokovnjakov: Vključiti je potrebno strokovnjake za arboristiko, ki bodo s svojim znanjem zagotovili:
    • Pravilno izbiro drevesnih vrst, odpornih na bolezni in škodljivce ter primernih za lokalne klimatske razmere.
    • Strokovno zasaditev dreves v ustreznem terminu in na primerna mesta.

Grobeljski drevored predstavlja čudovit zeleni prostor in ponos lokalne skupnosti. Zgolj skrbna in premišljena nega bo zagotovila, da bo ta dragoceni naravni zaklad ohranjen tudi za prihodnje generacije.
Upamo, da bo ta analiza stanja in predlaganih rešitev spodbudila ustrezne ukrepe za ohranitev Grobeljskega drevoreda kot oaze zelenja in naravne lepote v lokalnem okolju.



Pred desetletjem ali dvema so bila redno in uspešno zasajena mlada drevesa, kot je razvidno s fotografije..


Neuspešni poskusi zasaditve dreves.

Vedno večje vrzeli med drevesi, kot posledica neodgovornega upravljanja z drevoredom.

https://www.domzalske-novice.si/2022/12/22/grobeljski-drevored/

Oglasno sporočilo

ODDAJ KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here