Sanacija po poplavah
Sanacijska obnova vodotokov in hudournikov po poplavah
Na območju Občine Kamnik poteka več delovišč sanacijskih obnov vodotokov in hudournikov. Direkcija Republike Slovenije za vode na podlagi izdelanega plana sanacije za izvedbo ureditev vodotokov po poplavah, skupaj s podjetje Hidrotehnik, d. o. o. ter podizvajalci izvaja sanacijo po poplavah.
Z urejanje in sanacijami vodotokov po poplavah se v prvi vrsti zagotavlja večja pretočnost, čiščenje naplavin in plavja ter zavaruje poškodovane brežine vodotokov. Direkcija Republike Slovenije za vode je pripravila posebno aplikacijo, preko katere lahko spremljate delovišča koncesionarja v občini Kamnik.
Sanacija transportnega vodovoda
Izvajalec del, Komunalno podjetje Kamnik, d. o. o. nadaljuje z izvedbo del za sanacijo transportnega vodovoda na relaciji Sp. Stranje – Fužine, v predvideni dolžini 2.100 metrov ter izvedbo premostitve vodovoda preko reke Kamniške Bistrice.
V sklopu izvedbe sanacijskih del je načrtovana tudi preplastitev cestišča državne ceste. Za razumevanje in strpnost v času trajanja del ter zapor se občankam in občanom zahvaljujemo.
Sanacija plazov
Po katastrofalnih poplavah v mesecu avgust 2023 smo takoj aktivno začeli z iskanjem strokovnjakov, kot so geologi, gradbeniki, statiki za izdelavo projektov sanacij plazov, ki ogrožajo hiše, ceste ali ostalo javno infrastrukturo. Vsi pozvani strokovnjaki se na naše prošnje odzivajo in pridejo na teren. Strokovnjaki po prvem ogledu podajo priporočila in usmeritve za izdelavo kakovostnega popisa za izbiro projektanta za izdelavo projekta sanacije. Projektanti po prejemu naročila takoj odidejo na teren ter na podlagi ugotovljenega stanja začnejo z izvedbo geoloških raziskav, ki so pogoj za izdelavo kakovostnih sanacijskih načrtov. Vsak projekt moramo pred izvedbo posredovati v potrditev na Državno tehnično pisarno. Po potrditvi je izpolnjen pogoj, da lahko izvedemo naročilo, in smo upravičeni do državnih sredstev z naslova sanacij.
V letošnjem letu imamo na Občini Kamnik v planu izvesti vsa evidenčna naročila za izdelavo projektov sanacij plazov in začeti z izvedbo nujnih sanacij.
V Košišah dela spet potekajo v polni intenziteti. Izvaja se oblikovanje odlomnih robov, izdelujejo se drenažna rebra in pasivna sidra, vgrajujejo se mreže ter odvaža zemlja s plazu.
V Snoviku so groba dela odvoza in odstranitev plazine izvedena. Zaradi dodatnih izvirov na sami plazini sta bila na terenu geolog in projektant. Projektant pripravlja popise in usmeritve za napredovanje del.
Za sanacijo plazov v Lanišah ter Zagorici nad Kamnikom so podpisane pogodbe. Na Ministrstvo za naravne vire in prostor je bila posredovana vsa potrebna dokumentacija za sklenitev aneksa za črpanje dodatnih sredstev. Uvedba v delo in pričetek del bosta izvedena takoj, ko prejmemo aneks in sredstva za predmetni sanaciji. Upamo, da še v tem mesecu.
Tekoče se izvajajo tudi evidenčna naročila za strokovni nadzor nad izvedbo in koordinacijo varstva in zdravja pri delu na gradbišču.
V pregled in recenzijo je bilo posredovanih več projektov za katere čakamo recenzijsko poročilo in odobritev.
Glede na prejete recenzije s strani Državne tehnične pisarne projektanti izvajajo popravke in odgovore.
Za sanacijo plazov v Bistričici, Stahovici ter Potoku v Črni je bila na Državno tehnično pisarno posredovana dopolnjena projektna dokumentacija in podani odgovori na recenzijska vprašanja. Čakamo na potrditev recenzentov.
Za sanacijo plazu v Tunjicah smo prejeli pozitivno recenzijsko poročilo. S strani države čakamo na dodatna navodila glede črpanja dodatnih sredstev za izvedbo sanacij. Ko jih prejmemo, bomo takoj začeli s postopki.
V teku so izdelave projektov sanacije za plazove, ki so v različnih fazah izdelave v naseljih Laniše, Kamniška Bistrica, Stolnik, Stahovica, Krivčevo, Košiše, Zgornje Stranje, Žale, Zakal, Snovik, Poreber, Žaga, Podgorje, Kršič, Briše, Županje Njive, Stari grad, Hrib pri Kamniku ter več lokalnih cestah.
Ogledi z geologi in predstavniki Občine Kamnik za izvedbo sanacij se tekoče izvajajo glede na prioritete, poslabšanja stanja na posameznem plazu in obvestila občanov.
Sproti se z lastniki zemljišč, kjer potekajo sanacije, dogovarjamo in sklepamo pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij.
Aktivirana je tudi ekipa Zavoda za gradbeništvo Slovenije, ki opravlja oglede, ugotavlja stanje po izvedenih sanacijah ter delih in podaja nova poročila in priporočila.
Na plazu Blate in plazovih ob hudourniku Blate in Bistričica so aktivirani različni strokovnjaki ( geologi, hidrologi, vodarji, …). Na območju plazu Blate so bile izvedene prve osnove geološke in geomehanske raziskave, ki bodo omogočale osnovo za pripravo projektne naloge za izbiro izvajalca geoloških in geomehanskih raziskav celotnega območja. Prav tako so strokovnjaki na območju plazov postavili različne sisteme za spremljanje stanje na plazu ter sonde za spremljanje temperature ter ostale parametre. S strani strokovnjakov je bila podana informacija, da so se razmere na samem plazu Blate umirile. Težavo predstavlja vodotok Bistričica, ki je spodkopal brežine, ki so postale nestabilne, zato se izvajajo pomiki ter manjši podori. V minulem tednu je bil na pobudo Občine Kamnik ter Krajevne skupnosti Kamniška Bistrica sklican sestanek z državnima sekretarjema, predstavniki Državne tehnične pisarne, predstavnikom Direkcije republike Slovenije za vode, projektantom in hidrologom. Ogledali smo si stanje na terenu, se dogovorili o aktivnostih in nalogah za naprej, da se projekt premakne iz mrtve točke in aktivno pristopi k sami sanaciji na samem plazu Blate, Korošaku ter hudourniku Bistričica in ukrepe izvede še pred obilnim dežjem, ki vsako leto prizadene to območje v poletnih in jesenskih mesecih. V Klemenčevem je nameščena nova naprava za monitoring in spremljanje stanja vodotoka Bistričica.
Skupaj si prizadevamo in želimo, da v najkrajšem možnem času pridobimo projekte sanacij plazov in odobritve s strani Državne tehnične pisarne, da bi zagotovitvi občankam in občanom, da bodo lahko varno živeli na svojih domovih.
V primeru poslabšanja stanja občanke in občane prosimo, da nas o tem obvestijo, da bomo takoj po prejemu obvestila tudi ukrepali.
Oddelek za gospodarske dejavnosti, gospodarske javne službe in finance
Preplastitev dela kamniške obvoznice
Gorenjska gradbena družba d.d., Jezerska cesta 20, 4000 Kranj, za investitorja Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo, Hajdrihova ulica 2a, 1000 Ljubljana, do danes, 24. junija 2024, izvaja sanacijo vozišča na območju krožišča v Kamniku pri Qlandiji v smeri naselja Volčji Potok.
Gre za območje od priključka za nakupovalno središče Qlandia do krožnega križišča pri bencinskem servisu MOL.
Zahvaljujemo se za razumevanje in strpnost v času trajanja zapore.
Oddelek za družbene dejavnosti
E-oskrba za bolj varno in samostojno bivanje na svojem domu
E-oskrba je storitev, ki starejšim, invalidom in kroničnim bolnikom omogoča samostojnejše, bolj varno in neodvisno bivanje v domačem okolju. Uporabnikom v primeru poškodbe ali bolezni omogoča enostavno 24-urno povezavo z asistenčnim centrom in organizacijo pomoči, če jo potrebujejo.
V okviru projekta »E-oskrba na daljavo« Ministrstvo za solidarno prihodnost financira uporabo storitve. Uporaba E-oskrbe je tako za vse, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, v celoti brezplačna do 30. junija 2025, ko začne veljati pravica do e-oskrbe iz Zakona o dolgotrajni oskrbi. Projekt izvajata Telekom Slovenije in Zveza društev upokojencev Slovenije. Razpoložljive kvote so omejene, interes pa je velik.
Če želite E-oskrbo v okviru projekta uporabljati brezplačno, čimprej izpolnite obrazec Izjava, ki je na voljo na spletnih straneh Telekoma Slovenije (https://www.telekom.si/media/ubqfikx5/izjava-za-vkljuc-itev-v-projekt-e-oskrba-na-daljavo-ver-mar2024.pdf. Podpisano Izjavo pošljite po pošti na naslov: Telekom Slovenije (za E-oskrbo), Cigaletova 15, 1000 Ljubljana ali prek e-pošte na eoskrba@telekom.si ali ga oddajte na lokalnem društvu upokojencev.
Prejete Izjave se evidentirajo po vrstnem redu prejema, izvajalci vas bodo kontaktirali, ko vas bodo lahko vključili v projekt. Več informacij in vsi obrazci so na voljo na spletnih straneh www.telekom.si/e-oskrba, s klicem na brezplačno številko 080 12 13 (vsak delovnik med 8. in 16. uro), pisno po e-pošti eoskrba@telekom.si ali na vseh prodajnih mestih Telekoma Slovenije. Dodatne informacije zagotavlja tudi Zveza društev upokojencev Slovenije, kjer so na voljo tudi natisnjene Izjave. Na voljo so na številki 01 620 54 82 (vsak delovnik med 9. in 12. uro) ali prek e-pošte e-oskrba@zdus-zveza.si ali v lokalnem društvu upokojencev.
Kdo je upravičen do brezplačne E-oskrbe v okviru projekta »E-oskrba na daljavo«?
Do brezplačne E-oskrbe so upravičeni polnoletni posamezniki, ki živijo doma in niso vključeni v celodnevne oblike institucionalnega varstva, ter izpolnjujejo vsaj enega od naslednjih pogojev:
• jim je v skladu s predpisi s področja invalidskega in pokojninskega zavarovanja priznana invalidnost ali
• v skladu s predpisi s področja invalidskega in pokojninskega zavarovanja prejemajo dodatek za pomoč in postrežbo ali
• so zaradi nevroloških oziroma nevromišičnih obolenj ogroženi za padec oziroma so zaradi kognitivnega upada pri demenci izpostavljene različnim neželenim dogodkom v okolju ali
• imajo zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti omejeno sposobnost samooskrbe in bivajo pretežni del dneva sami ali
• so stari 65 let ali več in živijo pretežni del dneva sami.
Zahvala župana Mateja Slaparja prostovoljcem v projektu Prostofer
V letu 2021 se je tudi Občina Kamnik pridružila projektu Prostofer, ki poteka že v 105 občinah po Sloveniji.
PROSTOFER (prostovoljni šofer) je trajnostni vseslovenski prostovoljski projekt zavoda Zlata mreža za mobilnost starejših, ki povezuje starejše osebe, ki potrebujejo prevoz in ne zmorejo uporabljati javnih in plačljivih prevozov, s starejšimi aktivnimi vozniki, ki pa po drugi strani radi priskočijo na pomoč. Številni starejši imajo velike težave s prevozi, sploh če so doma zunaj mestnih središč, kjer ni razvite avtobusne mreže. Tisti bolj oddaljeni se velikokrat ne morejo odpraviti po opravkih, kadar si želijo, temveč se prilagajajo možnostim oziroma času, ko jim lahko pomagajo družinski člani ali prijatelji. Nekateri uporabljajo taksi, vendar pa je to za številne prevelik strošek.
Starejšim občanom v Občini Kamnik s tem omogočamo lažjo dostopnost do zdravniške oskrbe, brezplačne prevoze do javnih ustanov, trgovinskih centrov ipd. Vsi tisti, ki potrebujete prevoz, pokličite na brezplačno številko 080 10 10.
Prostovoljcem, ki so se minuli teden udeležili srečanja in prijetnega druženja, se je župan Matej Slapar iskreno zahvalil za ves trud in prosti čas, ki ga namenjajo starejšim ter izrazil upanje, da bodo s svojimi plemenitimi dejanji svoje delo v okviru projekta Prostofer nadaljevali tudi v bodoče.
Ker se vsi prostovoljci tokratnega srečanja zaradi drugih obveznosti niso udeležili, smo se dogovorili, da tovrstno srečanje ponovimo v jesenskem času.
V imenu Občine Kamnik ter uporabnikov še enkrat iz srca hvala Danici Sentič, Antonu Pančurju, Francu Žeraku, Slavku Ložarju, Petru Kališniku, Tatjani Kovač, Francu Herletu, Stojanu Lisjaku, Antonu Homarju, Gabrijeli Drolc, Bogomilu Lukanu, Andreju Vukšiniču, Maji Metlar in Janu Sušlju.
Voznice in voznike, ki bi se še želeli pridružiti projektu, vabimo, da to sporočite na Občino Kamnik, Oddelek za družbene dejavnosti, kjer vas bomo vpisali v seznam Prostoferjev in vam podali vse nadaljnje informacije o projektu. Dodatne informacije: Katja Vegel, 01/8318-142, Katja.Vegel@kamnik.si.
Najbolj vključujoča razreda za leto 2024 sta iz Osnovne šole Šmartno v Tuhinju
Na Občini Kamnik smo se tudi letos odločili, da bomo nagradili razred, ki je v iztekajočem šolskem letu izkazal največ srčnosti in solidarnosti. Tokrat smo nagradili kar dva razreda, 6. b. in 7. b. iz Osnovne šole Šmartno v Tuhinju.
Župan Matej Slapar je v četrtek, 20. junija 2024, najprej izpostavil in čestital ravnateljici mag. Darji Krašovec, učiteljskemu zboru, učenkam in učencem za prejeto priznanje Blaža Kumerdeja, ki se podeljuje za izjemne dosežke pri razvoju in uvajanju novosti v vzgojno izobraževalno prakso.
Nagrajenim učenkam in učencem je izročil darilna bona, za kopanje in pico v Termah Snovik, kamor so se otroci odpravili še pred zaključkom šolskega leta. Na zadnji dan šolskega leta, ob podelitvi spričeval, pa je vsak izmed 51 učenk in učencev v dar dobil še novo slikanico Rudolf in Vojko ali Kako je Maister v 47 minutah ubranil slovenski Maribor. Ta govori o rojaku in generalu Rudolfu Maistru, ki je s svojimi sodelavci ubranil ter Slovencem ohranil Maribor in Spodnjo Štajersko. Župan je zbranim učenkam in učencem čestital za njihovo dobrodelnost ter izpostavil, da je bil tudi Rudolf Maister pogumen in vključujoč človek, zato jim je položil na srce, naj še naprej pomagajo drug drugemu, naj nadaljujejo z lepimi gestami pri dobrodelnih projektih in tudi v prihodnje razvijajo svoje talente.
Učenke in učenci 6. b in 7. b. razreda so se pridružili akciji Božiček za en dan, v okviru katere so pripravili darila za otroke, ki jih niso poznali. Izbrali so obdarjence iz socialno šibkih družin, zanje zbrali denar, potem pa zavzeto in premišljeno nakupili darila, za katera so domnevali, da bi se jih obdarjeni razveselili. Izdelali so tudi voščilnico, božično-novoletne okraske ter okrasili škatlo, v kateri so poslali darila.
Večino nagrajenih učenk in učencev odlikuje tudi zavzetost za doseganje šolskih uspehov, prezreti pa nikakor ne gre njihove empatičnosti in skrbi za druge, ki se je pokazala v mnogih situacijah čez vse leto. Pogosto pa sodelujejo tudi pri izvedbi katere od šolskih prireditev.
Nagrade za naj razreda so omogočili: Terme Snovik, Publikus, d.o.o., Zavod za turizem in šport Kamnik ter Občina Kamnik.
Koncert Simfonično v poletje
V petek, 21. junija 2024, se je na Glavnem trrgu odvijal koncert Simfonično v poletje, ki so ga pripravili člani Simfoničnega orkestra Domžale – Kamnik. Zbranim se je ob tej priložnosti pridružil tudi župan Matej Slapar.
V poletne smo, pod taktirko dirigenta Zorana Bičanina, vstopili z največjimi filmskimi uspešnicami za vse generacije od Rožnatega panterja in Botra preko spektaklov, kot sta Vojna zvezd in Gospodar prstanov, do tem iz serije Downton Abbey in risanega filma Kako izuriti svojega zmaja.
Poletni koncert Prvega slovenskega pevskega društva LIRA Kamnik
V soboto, 22. junija 2024, se je pod grajsko lipo na gradu Zaprice odvijal poletni koncert Prvega slovenskega pevskega društva LIRA Kamnik. Zbranim se je ob tej priložnosti pridružil tudi župan Matej Slapar.
V prvem delu so se s pesmimi držav udeleženk spomnili l. svetovne vojne in našega velikega rojaka in častnega meščana generala Rudolfa Maistra prikazali tudi v njegovi lirični podobi. Drugi del pa je bil namenjen prelepim popevkarskim evergrinom v Missonovih priredbah za moški zbor, dodali pa soo tudi skladbe s poletnim počitniškim, morskim pridihom.
Program je z velikim občutkom ob izbranem programu povezoval Matic Romšak. Nekaj besed o pomenu ohranjanja glasbene zapuščine, ki jo ohranjajo Liraši, pa je podal tudi župan Matej Slapar.
Na klavirju ji je je spremljala red. prof. na Akademiji za glasbo ga. Renata Bauer s trobento pa Tobija Hrastnik, član orkestra RTV SLO.
Oddelek za razvoj in investicije
Uspešno izvedena mednarodna konferenca o lokalni pridelavi hrane in kratkih dobavnih verigah v Kamniku
V torek, 18. junija 2024, je bila v Samostanu Mekinje v Kamniku mednarodna konferenca na temo lokalne hrane in kratkih dobavnih verig. Dogodek je bil del projekta Za lokalno hrano, ki podpira lokalne pridelovalce, povečuje samooskrbo in izboljšuje dostop do svežih, lokalno pridelanih živil.
V uvodnem nagovoru sta zbrane nagovorila Matej Slapar, župan Občine Kamnik, in Mojca Štepic, direktorica Razvojnega centra Srca Slovenije in predstavnica vodilnega partnerja LAS Srce Slovenije. Matej Slapar je izrazil zadovoljstvo ob izvedbi tako pomembnega dogodka v Kamniku, pozdravil vse navzoče in izpostavil lepote Kamnika. Mojca Štepic je posebej pozdravila mednarodne partnerje, spregovorila nekaj besed o projektu in o pomenu lokalne pridelave hrane za trajnostni razvoj območja LAS Srce Slovenije. Njen nagovor je postavil temelj za nadaljnje razprave in predstavitve na konferenci, ki so sledile.
V prvem delu je bil poudarek na slovenskih dobrih praksah. Dr. Leni Ozis z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je predstavila trenutne izzive in prihodnje načrte slovenske kmetijske politike. Žiga Kršinar z Ekološke kmetije Kršinar je delil svoje izkušnje in izpostavil izzive, s katerimi se soočajo slovenski kmetje, zbrane pa je še posebej navdušil s svojim mladostnim in naprednim razmišljanjem. Kristijan Adamlje iz Zadruge Koreninica je predstavil pomen zadružnega povezovanja v Sloveniji in možnosti, ki jih prinaša nadaljnji razvoj tega področja, o načinih spodbujanja uporabe višje stopnje lokalno pridelane hrane v slovenskih šolah pa je spregovorila Anita Mikša iz litijske Osnovne šole Gradec.
Sledile so predstavitve primerov dobrih praks naših tujih partnerjev. Jonas Herald iz finske lokalne akcijske skupine Aktion Österbotten je predstavil model REKO, ki omogoča prodajo lokalnih živil brez posrednikov. Gre za izjemno enostaven model, ki se je razširil iz Finske v že več kot 20 držav po svetu, vključno v Slovenijo, kjer ga poskušamo vpeljati v Dolu pri Ljubljani. Bengt Fellbe iz organizacije Refarm Linne je delil izkušnjo projektov, s katerimi so poskušali spodbuditi višjo stopnjo potrošnje ekološke hrane na Švedskem. Ekološko pridelano hrano promovirajo tako, da izvajajo študijske ture za gostince in študente gostinstva na terenu na kmetijah, nato pa to hrano tudi skupaj pripravljajo in okusijo. Anna Chęć z učne kmetije Dolina Bawole Serce iz Poljske je prestavila načine, kako uporablja paradižnik za izobraževanje otrok. Ingrida Kuprevičiūtė, sodelavka litvanske lokalne akcijske skupine VVG Pajūrio kraštas, je predstavila načine vključevanja ekološko pridelane hrane v lokalnem vrtcu. O vlogi lokalnih akcijskih skupin pri podpori kmetom, razvoju lokalnega trga in kratkih dobavnih verig je spregovorila Ilvija Ašmane iz Aizkraukles Rajona Partnerība iz Latvije, o svojih uspehih pri uvajanju lokalne hrane v šolske menze pa Virginia Secci iz italijanskega GAL Campidano.
Po uradnem delu konference je sledilo neformalno druženje, kjer so udeleženci izmenjali izkušnje in navezali nove stike ter okušali Okuse Kamnika, ki so jih pripravili v kamniški gostilni Repnik.
Konferenca je ponudila poglobljen vpogled v različne vidike trajnostne pridelave hrane in možnosti za krepitev kratkih dobavnih verig. Udeleženci so imeli priložnost spoznati različne dobre prakse iz Slovenije in tujine ter se navdihniti za nadaljnje delo na področju lokalne hrane. Dogodka so se poleg predstavnikov domačih in tujih lokalnih akcijskih skupin udeležili tudi predstavniki slovenskih javnih organizacij, prehranski ponudniki, kmetje, predstavniki šol in drugih organizacij, ki se ukvarjajo s področjem lokalne pridelave hrane.
Projekt Za lokalno hrano je podprt s sredstvi Evropske unije iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republike Slovenije v okviru Programa razvoja podeželja RS 2014–2020.
Si želiš postati trajnostni in hibridni projektni vodja v turizmu?
11. in 12. junija je Ekonomska fakulteta v Ljubljani gostila tretje srečanje partnerjev projekta HyPro4ST,katerega se je udeležil tudi Razvojni center Srca Slovenije. Projekt združuje 17 partnerjev iz 6 evropskih držav, rezultati pa bodo na voljo v 7 jezikih.
Cilj projekta je razviti novo delovno mesto »Trajnostnega in hibridnega projektnega vodje« za sektor trajnostnega turizma. V zadnjem letu so pripravili izobraževalne module za inštruktorje, visokošolske učitelje in posameznike. V prihodnjih mesecih bodo fakultete iz 6 držav EU izvajale 6-dnevna intenzivna izobraževanja za inštruktorje in tako izšolale 60 strokovnjakov.
Ti bodo nadaljevali z izobraževanji posameznikov, ki si želijo pridobiti naziv »Trajnostni in hibridni projektni vodja«. Vsi, ki bodo želeli pridobiti znanje in kompetence »Trajnostnega in hibridnega projektnega vodje« za sektor trajnostnega turizma, bodo lahko opravili tudi spletno izobraževanje in pridobili certifikat.
Za več informacij kontaktirajte jasna.presecki@razvoj.si.
