Tunel sreče, kot temu PVC-umotvoru pravi uradna politika, ki med drugim ovira pešce, starše z vozički, kolesarje in skiroiste, je bil ponovno odpeljan na prenovo. Bliža se namreč občinski praznik, zato bo tunel, kot kaže, deležen nove posodobitve oziroma okrasitve. Stroške bomo seveda ponovno plačali občani.
Prav na tem mestu naj bi bila zasuta klet nekdanje tovarne Alko – za obiskovalce tudi del lokalne zgodovinske dediščine. Morda od tam spodaj prihaja kakšna skrivnostna energija, ki je zdaj ujeta v tunelu. Kdo bi vedel. A očitno instalacija služi svojemu namenu – za razliko od umetniške skulpture Vodnjak, ki je bila odstranjena iz Slamnikarskega parka prav z utemeljitvijo, da ne služi več svojemu namenu. Tunel sreče pa očitno ustreza trenutnim umetniškim kriterijem odločevalcev.
Takšni in podobni primeri vse bolj avtokratskega vodenja brez učinkovitih nadzornih institucij spominjajo na ravnanja odločevalcev, ki v teh časih samovoljno sprejemajo slabe odločitve. Časi, ko sta javnost in stroka soodločali o prostoru, so očitno dokončno minili.
Ta tunel je pravzaprav vizionarski – v času volitev tu ne bo mogoče postaviti stojnic, kjer bi kandidati za župana nagovarjali občane, ali pa bo vsaj učinkovito onemogočal konkurenco.
Očitna tra(m)parija.