Tretjega maja sta minili dve leti od tragedije v Beogradu, kjer je učenec osnovne šole izvedel morilski strelski pohod. Takrat sem dobil vprašanje enega izmed medijev, ki se je glasilo: kako varne so slovenske šole. Povedal sem, da so enako varne, kot je bila beograjska šola pred streljanjem. Dosti se je tudi poudarjalo, da fant izhaja iz ‘ugledne družine’. Mar je izobrazba pokazatelj dobrote, človečnosti, odgovornega starševstva? če si neugleden in neizobražen, si torej pričakovano in potencialno nevaren? Primer v Beogradu je pokazal, da si lahko tudi ugleden kreten.
Danes se dogaja nekaj zelo nevarnega. To je, da mladi oblikujejo nekaj, kar je najbližje tropu, in potem postanejo lahko zelo nevarni. Lahko vržejo nekoga s strehe, trpinčijo in ponižujejo sovrstnika, celo zažgejo koga, in kar je najslabše, to počnejo z vidnim užitkom in odkritim zadovoljstvom. In piko na i postavi stroka, ki izenači nasilneža in žrtev. Zelo radi za vse to krivimo uporabo digitalnih tehnologij in družbena omrežja, sam pa menim, da se na ta način zgolj želimo oprati lastne odgovornosti, da ne rečem krivde.
Zato so starši, ki pa žal svojo nesposobnost in strah pred napačnimi odločitvami prevalijo na otroka. Pozabljamo, da so otroci mali ljudje, ki imajo lahko še večje probleme od odraslih, pa jim ustvarimo še dodatne. Sam nisem proti uporabi mobilnih telefonov takrat, ko skupaj rešujemo kakšen problem in se dijaki urijo v iskanju verodostojnih podatkov na spletu, seveda pa (zlo)rabe mobijev ne dovolim. Tudi sam ga ne nosim nikoli v razred.
Večer
Foto: večer.com
