No, dragi moji, počitic je konec, volitve so za nami, nova vlada se pričakovano sestavlja, samo vreme nam je malo nagajalo tole poletje, ostalo pa vse b.p, bi rekli… Nekateri seveda. Spet drugi bentijo in norijo čez demokracijo in pravno državo, opozarjajo na slabo stanje… Kdo ima prav?! Nehal sem se že spraševati, kaj si jaz mislim, ker tako ali tako nima nobenega smisla javkati nad svojim mnenjem, s katerim se seveda mnogi ne strinjajo.
Sprašujem se kdo, ima prav, eni ali drugi. In na koncu ugotovim, da imajo prav vsi, pri nas namreč ne velja več nobena matematika, še fizikalne zakone bi nekateri včasih radi kar zaobšli. Zato premišljujem in modrujem, na koncu pa ridem do sklepa, da imajo prav vsi. Tako ali tako naš svet spominja na ladjo norcev, zakaj bi bila Slovenija pri tem izjema. Eni so lačni, drugi mečejo stran, eni ubijajo v imenu boga, drugi se v njegovem imenu žrtvujejo, nekateri nimajo za kozarec vode, drugje s pitno vodo splakujemo stranišča, v imenu višjega političnega cilja bombe masakrirajo otroke, spet drugod jim kupujemo najnovejše telefone. Ponekod suša traja že nekaj let, drugje življenja odnašajo stoletne poplave… In pri nas? Eh, ne bom našteval, a najbolj smešna prigoda zadnjega časa se mi zdi tole motoviljenje ex premierke, ki o sebi govori v tretji osebi, laže doma in laže po svetu (tam malo težje, ker ne zna dobro angleško…), se spreneveda in manipulira, ampak dragi moji, vse bližje je sanjski službi. Gospa je pogorela na volitvah, zadolžila nas je za 10 milijard, speljala ni nobenega pravega reformnega ukrepa in zdaj stavi, da bo komisarka zato, ker je…ŽENSKA. Bingo, bi lahko rekel, in zajokal. Ampak, kaj, ko človek ne ve več, nad čim bi sploh še zajokal, ko pa je vse skupaj tako brezupno. In potem ni čudno, da se tudi na lokalnih volitvah na kup nabirajo raznorazni kandidati. Tudi mi bomo imeli bojda pisano bero kandidatov in kandidatk in upam, da se med njimi le najde nekdo, ki bo uspel spremeniti zadeve na bolje. Upam, da je med kandidati kdo, ki vidi dlje od gasilskih veselic in ima v glavi vizijo za mesto, ki spi na obrobju Ljubljane. Ko pomislim, da se utegne nadaljevati mandat, s katerim stopicamo na mestu,me ima, da bi zakričal, ne zajokal. Ampak ne bom, ker bom znova ugotovil, da imajo vsi drugi prav, samo jaz se običajno motim.
Jakob
