Ste že kdaj razmišljali o našem mestu kot podjetju, Tisti pravi firmi, ki skrbi za dobiček in stalno išče nove in nove priložnosti za širitev in s tem za več dobička. No, to se v bistvu sliši prav dobro, saj bi moral vsak župan in vsaka občinska oblast razmišljati ravno v tej smeri. A žal se prepogosto dogaja, da so občine in njihove občinske malhe namenjene le izbranim projektom in izbrancem, ki s splošnim razvojem in napredkom nimajo veliko skupnega. In tako dobimo občine, ki zapirajo igrišča pred svojimi prebivalci in jih zaračunavajo, občine, ki računajo najemnine telovadnic, ki so jih zgradili davkoplačevalci s samoprispevkom, občine, ki gradijo garažne hiše, kjer nihče ne parkira, in plezalne stene, ki jih nihče ne uporablja. Imamo občine, kjer redarji ne skrbijo za red, ampak zgolj polnijo občinske blagajne in občine, kjer se občani počutijo zgolj kot plačniki uslug, ki bi morale biti v bistvu zastonj. Všeč mi je ideja o občini kot podjetju, ampak v takšnem pomenu, da občinarji skrbijo za to, da se občina razvija, da je inovativna, da občanom stalno ponuja nekaj novega in da skrbi za to, da so občani kot »lastniki« občine zadovoljni uporabniki. Žal, te miselnosti pri nas še ni. Občinska oblast deli denar tistim, ki so jim blizu ali pa tistim, ki jih želi približati sebi in s tem narediti ubogljive kužke, ki bodo tiho, samo da ostanejo pri koritu. Imamo občino, ki preplačuje drage obnove, medtem ko ji za pomembnejše in predvsem bolj uporabne stvari vedno zmanjka denarja. In to je narobe. Narobe je to, da občino oblastniki vedno jemljejo kot svoj plen in zato menim, da občina nikoli ne sme biti občina d.o.o (podjetje z omejeno odgovornostjo, po domače kjer nihče ni za nič kriv), ampak bi morala biti občina vedno d.d. (delniška družba). Delničarji pa smo vsi občani in kot lastniki imamo pravico, da občinarje nadziramo in če je treba jih na skupščini (volitve) tudi zamenjamo, če se povampirijo.
Jakob
