UBIJ!!! Tako se glasi navodilo sprevržene tvorbe, ki se naziva Islamska država in zlorablja vero in prepričanje svojih sledilcev za krvave pohode med nedolžnimi ljudmi. Ob zadnjem napadu, ki je zarezal v življenja mladih, otrok in družin, ki so bili na koncertu priljubljene pevke, je odveč govoriti o vzroku za nastanek in obstoj ISIS-a. Vedno lahko najdemo tudi krivdo na zahodu oziroma med vsemi državami, ki po tihem sprožajo konflikte in vzdržujejo in financirajo vojne in skrajneže. Pa vendar je ubijanje otrok, ki si želijo le obiskati koncert in se zabavati izven vsake sprijene domišljije. Kaj si je mislil 22 letni morilec, ko je načrtoval svoj morilski pohod, ko je sestavljal bombo, v kateri je bilo ogromno železnih delcev, namenjenih mesarjenju in ubijanju nedolžnih ljudi, kaj je bilo njegovo sporočilo svetu?! Na vsa ta vprašanja morajo zdaj iskati odgovore strokovnjaki, cela družba, pa tudi mi sami v sebi. Dejstvo je, da so tudi med nami ljudje, ki zlahka podležejo ekstremizmu, skrajnim razmišljanjem in idejam. Med nami so ljudje, ki so osamljeni, ljudje ki so razočarani, ljudje, ki ne vidijo nobenega izhoda, in ti ljudje so dovzetni prav za skrajne ideje. Ideje, v katerih najdejo svoj smisel, ideje, v katerih zaživijo kot junaki (za tiste, ki jih v to prepričajo), ideje, kjer nekomu nekje nekaj pomenijo. Nihče od teh norcev ne razmišlja o tem, da so ga zlorabili, da je zgolj orodje nekega sprijenega uma, ki živi zgolj za uničenje, prevlado, vzpostavitev norega sistema, v katerem človeško življenje ne pomeni nič…
In zato boj proti terorizmu ni boj proti posameznikom, ki si oprtajo smrtonosne nahrbtnike in se odpravijo na samomorilski klavski pohod. Boj proti terorizmu se začne in konča z bojem in porazom ideje, ideologije, ki te morilce privede do tega dejanja. To pa je dosti težje kot iskanje posameznikov, ki takšne napade načrtujejo in izvajajo. Boj proti ideji se začne v zavesti nas vseh, da ta sploh ne bi smela obstajati. Zmagal bo tisti, ki bo iznašel način, s katerim bo vse nas prepričal, da z nasiljem ne rešimo ničesar.
Jakob
