Tokratna nedelja, ki je sovpadala s prihodom svetih treh kraljev, ali, kakor pravijo, treh modrih mož, imenovanih Melhior najstarejši in sivolas, Boltežar mož, Gašper mladenič dvajsetih let. Tako naj bi namreč simbolično predstavljali tri človekove starostne dobe. In če so betlehemski pastirji Jude, je bil Gašper predstavnik semitov, Melhior jafetidov, Boltežar hamitov in zato so jih začeli upodabljati Gašperja kot Azijca, Melhiorja kot Evropejca in Boltežarja kot Etiopca, črnca. Tudi pri darilih je veliko simbolike, saj je Melhior kot najstarejši podaril zlato, ker je Mesija kralj (v ezoteriki simbol žareče popolnosti), Gašper kadilo (amanacijo Božjega duha), ker je Misija Bog in Boltežar mir (nežni vonj, ki ga oddaja oplemenitena materija), ker je Misija človek. A prihod treh kraljev še ni bil vse, saj so po sveti maši ob 10. uri ponovno uprizorili muzikal Brezmadežna mati, za vse tiste, ki si ga niso mogli ogledati na praznik Brezmadežne. Muzikal je režirala Natalija Podjavoršek, v njem pa nastopajo člani Družinske kateheze ter nekaj zunanjih staršev z otroki.
Zvečer po sveti maši ob 18. uri so bili ljubitelji božje besede in lepega petja deležni še božičnega koncerta. Že pri sveti maši, ki jo je tokrat daroval duhovni pomočnik Avguštin Klobčar, je prepeval mešani pevski zbor šentviški Zvon iz Šentvida pri Lukovici, skupaj s člani zbora Collegium Vocale iz Celja. Če so končali, z nam tako dobro znano, Sveto nočjo, ki je prevedena v več kot tristo jezikov, so si za svoj koncertni del izbrali delo Božični oratorij. Božični čas je navdušil številne avtorje in tako je nastalo kar nekaj glasbenih umetnin in eni izmed njih smo lahko tokrat prisluhnili. Delu, ki širi poleg božičnega vzdušja še ljubezen in mir, ki ga ni nikoli preveč. In ravno zato smo radi prisluhnili čudovitemu koncertu Camille Saint-Saënsa »Božični oratorij«, ki ga je, v sodelovanju s Collegium Vocale iz Celja, domačimi solisti Urško Urbanija Žun (sopran), Anjo Avbelj (mezzosopran), Špelo Kink (alt), Matejem Avbljem (tenor) in Matevžem Kinkom (bariton), izvedel Mešani pevski zbor Šentviški zvon iz Šentvida pri Lukovici. Na orgle jih je spremljala Metoda Kink, dirigentsko palico pa je vrtela Bernarda Preložnik Kink. Camille Saint-Saënsa (1831–1921) je pisal v skoraj vseh zvrsteh, vključno z opero, simfonijami, koncerti, pesmi, sakralno in sekularno zborovsko glasbo, solo klavir in komorno glasbo. Poleg tega, da je bil skladatelj, je bil tudi pesnik in dramski pisatelj. Zanimivo je, da ga v domovini niso ravno častili in se je izkazalo, kakor je dejal Jezus. Najtežje je biti prerok v domačem kraju. In vendar njegova dela še izvajajo in jih bodo še. Tokratno delo, ki so ga izvajali, torej oratorij, je glasbena oblika dramskega, več delnega svetega besedila, pri katerem sodeluje več vokalnih solistov, zbor in orkester.
In tako smo preko pesmi spoznavali tisto pravo vzdušje božiča. Na koncu nam je predstavnica zbora izrekla še mirne, a tudi vesele in ljubezni polne dneve, tudi v družbi glasbe, v novem letu 2019. Končali pa s Sveto nočjo, ki v zadnji kitici pravi Sveta noč, blažena noč, radostno pevajoč angeli Gospoda slavé, mir ljudem na zemlji želé. In naj ta mir ostane med nami čez celo leto.
DJD
