Bronja Žakelj, avtorica romana Belo se pere na 90

381
Bronja Žakelj portret

Članice Kluba poslovne odličnosti Domžal in okolice smo kulturni mesec napolnile s čustvi in življenjsko energijo izjemne Bronje Žakelj

V Komendi smo članice Kluba poslovne odličnosti Domžal in okolice 6. februarja 2020 gostile izjemno žensko, polno življenjske energije. Bronja Žakelj, avtorica romana Belo se pere na 90, nam je polepšala mesec kulture. Literarni večer je bil nabit s čudovito energijo, smehom, solzami in spoštovanjem. Uživali smo v vsaki minuti z njo.

Bronja nam je v začetku razkrila, kako je iz marketinškega in bančnega sveta zašla v svet besed in trdih platnic.

»Knjigo sem začela pisati iz ljubezni do pisanja, želela sem se lotiti daljšega teksta, kjer bi se ukvarjala s strukturo, stilom pisanja, besedami, ritmom. Ni šlo za angažirano pisanje, ni šlo za terapijo, pisala sem predvsem zase in za svoja dva otroka. Kljub temu pa je tudi meni knjiga veliko dala, mi pomagala, saj se je z njo prekinila tišina, v katero smo se zakopali po izgubi mame.  Takrat se o mami namreč nismo  več pogovarjali, s tišino so naju z bratom želeli obvarovati pred bolečino. A tišina je najslabša možna pot, za vratom ti skozi leta obvisi kot mlinski kamen.«

Predsednica kluba Petra Arnež, ki je vodila literarni večer, je izpostavila, kako neverjetno je dejstvo, da je bila v domžalski knjižnici 125. v vrsti, ko si je hotela sposoditi knjigo, pa je od njenega izida minilo že več kot leto.

Bronja se je zasmejala in komentirala: »Tudi jaz sem presenečena, ko od založbe Beletrina dobivam podatke, koliko knjig je prodanih in ko vidim število izposoj.  Neverjetno, ljudje so ta roman res sprejeli za svojega. Eden od razlogov je gotovo ta, da so se v romanu večkrat našli, saj to povedo na vsakem literarnem dogodku. Pravijo, da v njem prepoznajo svojo podobo, najdejo svoje spomine, najdejo voljo, moč in pogum. Si lahko želim še kaj več?«

Bronja nam je prebrala tri odlomke njene knjige. Prvi je opisoval družinske izlete z avtom in iz nas izvabil smeh. Ob drugem smo poslušalci ostali še manj ravnodušni. Ko se je v dvorani zaslišal stavek, da se belo pere na 90, je zavladala tišina in oči so se orosile. To je bil namreč stavek, ki ji ga je mami izrekla ob zadnjih trenutkih svojega življenja. Zadnji prebran odlomek pa je opisoval Bronjino borbo za življenje.

Proti koncu pogovora nam je Bronja predstavila, da je bila ena prvih oseb, ki je prebrala roman, njen oče. Zanimalo nas je, kakšen je bil njegov odziv na napisano in kakšen odnos imata danes.

“Oče me ni poklical, ko je prebral knjigo, mi je pa njegova Tanja povedala, da jo je bral do štirih zjutraj in da jo je prebral v dveh dneh. Ko pa se je Beletrina odločila, da bo knjigo izdala, sem prišla k njemu po “zeleno luč”. Ne bom povedala točno, kaj je rekel, ker oče še vedno kar sočno preklinja, bistvo pa je bilo, da je povedal, da ga briga, kaj si bo kdo mislil o njem, naj knjigo izdam in naj še kaj napišem. Mislim pa si, da je bila to knjiga, ki jo je v življenju najbrž najtežje prebral, saj v njej opisujem tudi svojo bolezen pri dvajsetih in očetovo nemoč, da bi bil takrat ob meni, pa seveda izgubo mame, brata, skratka težke reči, ki so zaznamovale tudi najin odnos.

Kako pa njena otroka gledata na knjigo?

“Čisto normalno, Katjuša je knjigo prebrala in ji je bila všeč, z menoj je celo vodila pogovor na Bežigrajski gimnaziji, kjer kot dijakinja drugega letnika popravlja vtis, ki ga je tam pustila njena mama. Matija pa z večjo vnemo kot knjige premetava uteži in pravi, da bo raje počakal na film,” nam je v smehu povedala Bronja.

No, upajmo, da bo roman prebral kakšen producent, saj smo prepričani, da bi tudi film dosegel tako gledanost, kot je knjiga berljivost.

V tem prekrasnem čustvenem večeru nam je Bronja predala vsaj dve pomembni sporočili. Prvo je to, da naj si vsak vzame toliko časa za žalovanje, kot ga potrebuje. Drugo pa je, da če človek ve, s katero boleznijo se bori, v sebi najde skrite zaloge moči, za katere sploh ne ve, da jih ima.

Dokaz, da smo z Bronjo preživeli čudovit večer, so bile dolge vrste pred njeno mizo za podpisovanje. Vsak si je želel stisniti roko, z njo spregovoriti kakšno besedo, jo vprašati za mnenje, imeti njeno posvetilo in podpis v knjigi. Bil je zares lep večer!

_______________________________________________________________

Najboljši roman leta 2018
Bronja Žakelj je tretja literatinja, ki je dosegla Delovo nagrado za roman leta. Nagrado kresnik od 1991 dalje podeljuje časnik Delo za najboljši slovenski roman preteklega leta.
Utemeljitev žirije:
»V kako boleče tesnem objemu sta lahko mehka nežnost in neizmerna surovost bivanja. Pisateljica Bronja Žakelj s pretresljivim avtobiografskim romanom Belo se pere na devetdeset zmore nekaj, kar obvladajo le redki: po najbolj žalobnih meandrih življenja vodi v jeziku, ki veselo žgečka, tudi hudomušno in z ironijo. Med spomine, ki so deloma lahko tudi naši, kolektivni, med prastrahove, kot so bolezen, izguba, smrt, zanikanje, laži in samost, popelje v iskrivi melodiji literarne duše, ki ni izgubila otroške igrivosti, radoživosti, torej prostosti.
Medtem ko prostodušno pripoveduje o vsem hudem, s čimer ji ne prizanaša življenje, nas opozori na pravo resnico človeštva: človek je tako boleče sam, odrasel človek velikokrat odpove prej kot otrok. Bronja Žakelj tudi literarno zadene v srce, ker ne moralizira in ni patetična; ker so življenje predvsem kratki stavki, veliko smeha in solz.

_______________________________________________________________________

Če si dogodek želite ogledati, bo posnetek predvajan v petek, 21.2.2020, ob 20.00, na TV Komenda http://tvkomenda.si/ in na T2. Članice Kluba poslovne odličnosti Domžal in okolice se bomo še naprej trudile in organizirale zanimive dogodke, spremljajte nas na naši spletni strani: https://kpodomzaleinokolice.wixsite.com/kpodo/.

Napisala: Petra Arnež, predsednica Kluba poslovne odličnosti Domžal in okolice.

 

Oglasno sporočilo