Pisali smo leta 2008: Poslovna cona Želodnik – poslanstvo ali potop!?

0
3441

Razvoj podjetništva v domžalski občini je ena izmed prioritet razvojnega programa. Z novo poslovno cono bo občina izpolnila del svojega poslanstva,  postala bo prepoznavna po podjetnosti in kvaliteti bivanja, prijaznem in varnem okolju in razviti prometni infrastrukturi. Privabiti želimo okolju prijazna podjetja, katerih dejavnost bo tudi povečevala število delovnih mest, cilj so hitro rastoča podjetja, ki ustvarjajo veliko dodatno vrednost, je v svojem pogledu na cono Želodnik kot sodoben poslovni park zapisal Vinko Juhart, podžupan.

Foto: Na Želodniku, od koder že sedaj lahko vidite tudi gradnjo v lukoviški coni, se bo v prihodnje raztezala ena največjih poslovnih con v Sloveniji.

“Ste že slišali za gospodarja, ki je posekal drevo, da bi obral sadeže?

Nekaj podobnega počnejo skrbniki čistejšega okolja, ko pri tleh porežejo obvodno grmičevje, da se na njem ne bi nabirali komunalni odpadki.

“O Bog, saj ne vedo, kaj delajo!” Tako pa je zapisal Jože Nemec iz Društva za varovanje okolja Domžale-Kamnik. Dve na nasprotnih bregovih si stoječi strani, ki svojih stališč nikoli ne bosta mogli zbližati. Kdo ima prav, ne bomo mogli presoditi mi, pač pa bomo skušali v tem članku predstaviti njuna stališča ZA in PROTI.

Poslovna cona: da ali ne?

Kakšen je vaš pogled na graditev poslovnih con  na splošno?
Občina: Učinkovita poslovna cona predstavlja osnovno obliko gospodarske rasti in je pomemben inštrument za spodbujanje podjetništva.
DVO (Društvo za varstvo okolja): poslovna cona je pomemben dejavnik gospodarskega razvoja vsake lokalne skupnosti in države, vendar jo mora v svojih prostorskih dokumentih zasnovati tako, da ne bo poslabšala pogojev za delo in bivanje krajanov.

Ali občina Domžale sploh potrebuje to obrtno cono?
Občina: Da, cona je nujno potrebna. Ko bo zgrajena, se bo uvrščala med večje poslovne cone v Sloveniji, ključni dejavnik njenega razvoja je hitrost in čas. Hitri izgradnji v prid kaže tudi trend selitve, predvsem večjih podjetij iz mestnih središč na obrobje.

Društvo za varstvo okolja: poslovna cona je potrebna, vendar v okviru razpoložljivih prostorskih možnosti. Predvidena cona je predimenzionirana. Upoštevati je treba, da je v že zgrajeni obrtni coni Jarše realiziranih komaj polovica gradenj, ostalo so špekulativni nakupi zemljišč tistih, ki nimajo potrebe po gradnji, zato ostajajo zemljišča prazna in neizkoriščena.

Ali so pri načrtovani gradnji upoštevana okoljska pravila?
Občina: v Domžalah, ki imajo sloves obrtniške in podjetniške občine, se zavedamo, da primerno okolje privablja in ustvarja nove podjetniške zamisli. Zato bo Poslovna cona Želodnik organizirana kot sodoben poslovni park, pri načrtovanju pa so maksimalno upoštevana pravila varovanja narave.
Društvo za varstvo okolja: v praksi se ne upoštevajo okoljska pravila, še posebej ne v tem primeru, saj bo cona posegla v kompleks gozdnih in travniških površin Češeniške in Prevojske gmajne. Zanje pa je značilna visoka biotska raznovrstnost in pestrost živalskih vrst. Ti posegi pomenijo močno razvrednotenje narave.

Kje bi bila po vašem mnenju primernejša lokacija?
Občina: menimo, da je ta lokacija primerna, še posebno z vidika prometnih povezav in komunalne infrastrukture.

Društvo za varstvo okolja: primernejša lokacija bi bila smiselna kot nadaljevanje obstoječe obrtne cone Jarše in tovarniškega kompleksa Induplati, vse do razbremenilnika Pšate in z možnostjo kasnejše širitve proti zahodu do Leka. Tu so že ugodne prometne povezave  na bodočo hitro cesto Želodnik-Mengeš in na železnico Domžale-Kamnik z obstoječim industrijskim tirom do tovarne Karton Količevo. V bližini je primerni plinovod, vodovod in kolektor za odpadne vode, ki poteka vzdolž Kamniške Bistrice. Še ena alternativna lokacija je tudi južno od Domžal, v bližini centralne čistilne naprave.

Postopna izgradnja
Informacija, podana s strani podžupana Vinka Juharta: Poslovna cona Želodnik bo zgrajena v več etapah in ima možnost, da bo v končni fazi dosegla območje približno 64 ha, kar jo bo uvrščalo med večje cone v državi. Ključni dejavnik njenega razvoja je čas, oziroma  hitrost, kako hitro bodo izpolnjeni pogoji za realizacijo etap občinskega lokacijskega načrta. Hitrost izgradnje posameznih etap je odvisna od sedaj obstoječih lastnikov zemljišča in njihove soudeležbe pri izgradnji komunalne infrastrukture. Zelo dolgotrajni so bili postopki pridobivanja zemljišča, investitor izgradnje komunalne in prometne infrastrukture skupaj z družbo Mercator d.d. in ostalimi partnerji v projektu, sedaj obvladuje skoraj 90% zemljišč. Opravljeni so že bili zadnji postopki ureditev meje in parcelacija v delu cone, ki je predviden za izgradnjo komunalne infrastrukture, trenutno se pričakuje še zadnja o parcelaciji zemljišč.

Stališče Društva za varstvo okolja, ki ga je posredoval Jože Nemec in Zelena stranka:
Trenutno je poznan samo en potencialni graditelj poslovnih prostorov in to je Mercator. Pozidava več kot 70 ha gozda in travnikov bo povzročila spremembo mikroklime, posledično pa vplivala na nevarnost poplav v nižje ležečih naseljih Dob in Podrečje, kamor se stekajo vse vode s tega območja. Do predvidene poslovne cone še ni speljana niti primarna prometna, komunalna in energetska infrastruktura. Nesporno dejstvo je, da je lokacija na tem območju nesprejemljiva in gradnja nedopustna.

Poslovna cona v Želodniku bo, to je dejstvo!
Vinko Juhart, podžupan: ključna in v tem trenutku najpomembnejša zadeva za izgradnjo je podpis pogodbe za izdelavo dokumentacije PGD, PZI in PZR za komunalno opremo območja cone. To pomeni projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za razpis ter projekt za izvedbo in opravljanje inženiringa v pripravi. Obseg del zajema vso javno komunalno in energetsko infrastrukturo, ki jo določa Občinski lokacijski načrt v skladu s strokovnimi podlagami.
Mnenje Društva za varstvo okolja: razprava o gradnji cone Želodnik je ne glede na to, da je sprejeta z občinskim odlokom, še vedno predmet ugotavljanj in pomislekov. Medtem, ko ljudje iz vrst občinske uprave in obrtniških krogov cono zagovarjajo in dokazujejo nujnost izgradnje, je vse več tistih, ki imamo tehtne pomisleke o pravilnosti izbrane lokacije. Mnenja smo, da je treba z našimi stališči seznaniti javnost. Ugotavljamo, da so občinski načrtovalci  poslovne cone strokovne podlage, ki jih je pripravila biologinja Marinka Kačičnik iz Zavoda za varovanje naravne dediščine Kranj izdelala že v 90. letih, te enostavno spregledali. Niso pa tudi opravili predhodne študije o potrebni velikosti glede na dejanske potrebe lokalne skupnosti.
Dejstvo je, da poslovna cona v Želodniku bo, dejstvo je tudi, da se vsi strinjajo, da tako cono občina potrebuje. Ne strinjajo pa se pri lokaciji, saj se želodniška zajeda globoko v Mlake in Češeniške gmajne, ki so razglašene za gozd posebnega pomena in v katerem živijo nekatere vrste zelo redkih ptic in še bolj redkih rastlin. Je več resnice v trditvi občine, ki pravi, da ta cona pomeni tudi reševanje okoljevarstvenih problemov in s tem zagotovitev kvalitetnejšega življenja, ali pa je resnica na strani okoljevarstvenikov, ki  pravijo, da ima to območje sposobnost zadrževanja in prečiščevanja padavinskih voda, ki so po eni strani vir pitne vode, po drugi strani pa prostor za dvoživke in druge vodne živali. Naravno ravnovesje bo porušeno, to pa je cena, ki jo moderna družba plačuje za “napredek”, ne samo pri nas, ne samo v naši občini, ampak po vsem svetu. Žal. Glas okoljevarstvenikov je precej bolj osamljen, kot glas kapitala, čeprav se ta ovija v celofan leporečja o delovnih mestih in dodani vrednosti. Občina je med kladivom gospodarskih pritiskov in nakovalom varstva okolja. Doslej je še vedno daljši konec potegnil prvi.

Danica Šraj

_____________________________________________________________________

NAJBOLJ ZELENA POSLOVNA CONA V SLOVENIJI!

Vinko Juhart, podžupan, je na vprašanje o alternativni lokaciji za Poslovno cono dejal:
“Cona Želodnik je v občinskih aktih načrtovana že skoraj 30 let. V  občinske prostorske akte je bila vnešena v 80-letih, najprej se je v 90-ih letih gradila Industrijska cona Trzin (še v združeni Občini Domžale), desetletje kasneje Industrijska cona Jarše, sedaj pa glede na potrebe, ki jo narekuje gospodarski razvoj,  prihaja do realizacije Poslovno industrijske cone Želodnik (število prebivalcev se v občini povečuje nesorazmerno s številom novih delovnih mest). V letu 2006 je bil za Poslovno industrijsko cono Želodnik sprejet Lokacijski načrt, nato pa je bilo potrebno urediti lastništvo, parcelacijo, potrebno dokumentacijo za izgradnjo komunalne infrastrukture,…
Vsak nov alternativni predlog bi zahteval ponovno ogromno časa in postopkov, kar bi bilo negativno za razvoj gospodarstva in novih delovnih mest v občini, kajti kapital, ki ga potrebujejo podjetniki za nakup zemljišča,  in ustvarjanje dodane vrednosti, ima svojo logiko in išče hitro realizacijo.”

Na vprašanje, če je Mercator res edini investitor, kar trdijo v Društvu za varovanje okolja, podžupan odgovarja:
“Potencialnih investitorjev je  veliko. V času globalizacije, ko govorimo o Evropi brez meja, je potrebno tako velik projekt pripravljati odprto, za vse – ne samo za najbližje okoliške podjetnike, ampak tudi za druge zainteresirane. Prednost pred ostalimi, seveda pod enakimi pogoji, pa bodo imela  domača podjetja, tista z večjo dodatno vrednostjo, več delovnimi mesti in okolju prijazna podjetja. Mercator je daleč največji investitor, ni pa edini.”

Podžupan poudarja, da je bil Lokacijski načrt za Poslovna cona Želodnik sprejet v skladu z vsemi zahtevanimi današnjimi standardi varovanja okolja.
“Glede na to, da smo zbrali prav vsa potrebna mnenja, soglasja in okoljevarstvena dovoljenja, ter jih pri načrtovanju Poslovne industrijske cone Želodnik tudi upoštevali, lahko rečem, da je Poslovno industrijska cona Želodnik daleč najbolj zelena cona v Sloveniji. Od tod tudi dejstvo, da bo pozidan izkoristek le 50 – 60 odstoten, vse ostalo bodo zelene površine. To gre seveda v breme finančnega efekta, vendar smo bili mnenja, da je to cena za zaščito našega okolja. Sam osebno sem velik zagovornik odgovornega ravnanja z okoljem in simpatiziram s stališči vseh, ki se zavzemajo za ohranjanje narave, zato smo pri pripravi projekta upoštevali vse varstvene ukrepe, ki jih predpisuje zakonodaja – morda še več.
Podpiram vsa stališča za varovanje okolja, vendar tako, da jih maksimalno vgradimo v projekte, ki vodijo v gospodarski razvoj.
Vsak poseg v okolje mora biti tehtno premišljen z družbeno koristno vsebino. Poslovno industrijska cona Želodnik s potencialom gospodarskega razvoja ter novimi delovnimi mesti to nedvomno opravičuje.”

_______________________________________________________________________

Ena izmed pobud občinskega svetnika:
Anton Preskar, LDS, je v nadaljevanju podal pobudo glede Industrijske cone Želodnik in pozval, da skupno podjetje ICJ d.o.o., NLB d.d. in Občina Domžale, predložijo: podrobno inventuro stanja – tako v finančnem kot vsebinskem smislu na pripravi tega stavbenega zemljišča; kakršen koli dokument (dogovor med Občino Domžale in Mercatorjem d.d.); strategijo ali razvojni program (za dobo 5 let) vseh aktivnosti s strani investitorja infrastrukture in prodajalca stavbnih zemljišč – to je ICJ d.o.o. in podpisan razvojni dokument o razvoju cone med lastnikoma podjetja ICJ d.o.o. (Občine Domžale in NLB d.d.); 5–letni terminski in finančni plan vseh potrebnih aktivnosti ICJ d.o.o. na realizaciji tega ključnega gospodarskega projekta občine – poslovne cone Želodnik. Poleg tega je poudaril, da se je potrebno jasno in dokončno odločiti ali poslovna cona Želodnik bo ali ne bo in kaj vse je storiti, da cona po tolikih letih priprave zaživi. G. Preskar je zaprosil tudi za natančni pisni odgovor vodstva Občine, ICJ d.o.o. kot tudi za pisna stališča in opredelitve NLB d.d. in Mercatorja d.d. o tem projektu in ali je NLB d.d. pripravljena kreditirati naložbo v celotno komunalno infrastrukturo.

Oglasno sporočilo

ODDAJ KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here