Pater Karel Gržan živi najlepše simbole divje duše. S svojo blagostjo in potrpežljivostjo riše podobe svoje notranje krajine in sveta, ki ga obdaja. Živi obdan z naravo in v sožitju s konjičkom (skrb zanj mu, kot pravi, pomaga bistriti um) in vsakodnevno upoveduje Resnico in jo deli s svetom. Pogovarjala sva o civilizaciji, katere del smo, o temeljnih stiskah sodobnika, dolgem času, religioznih principih v politiki, razliki med plitkim, poslovnim umom in o aristotelovskim umom in drugem. O sebi pravi, da je optimist, in res, Karel Gržan z upanjem in prizadevnostjo zre v prihodnost, brez pomisleka pa poda tudi mnenje, da je Bog eden izmed najbolj zlorabljen izrazov. Pravi, da nas pamet lahko sicer rešuje, odrešuje pa le ljubezen.
Kdaj je človek na pravi poti v življenju?
Kadar je v miru s sabo in z bližnjimi, kadar je v ravnovesju in spokojnosti. Kadar je v razpetosti med dobrim in hudim našel tisto pot, po kateri lahko uresničuje sebe in svoje poslanstvo.
Katere so bistvene lastnosti ozaveščenega posameznika?
Bistvena lastnost ozaveščenega posameznika je, da misli s svojo glavo in terja material za razmislek. Da presega enoumje, ki je neumnost, da se zaveda, da potrebuje raznolikost informacij, raznolikost podatkov, na osnovi katerih osvetljuje svojo spoznavno resničnost. To je človek, ki se izogiba »resnicam«, kajti »resnice« so manipulacije. S takšnimi »resnicami« drug drugega napadamo, izpodbijamo. Rastemo le skozi svoje osebne spoznavne resničnosti, ki jih dajemo v dialog in tako iščemo skupno dobro. Pot k Resnici tako vodi skozi spoštljiv, ljubeč dialog na osnovi osnovnih spoznavnih resničnosti v medsebojni spoštljivosti, pravičnosti in odgovornosti.
Kaj je temeljna stiska sodobnega človeka?
Temeljni stiski sodobnega človeka sta osamljenost in prestrašenost. In v zadnjem obdobju so se vodile manipulacije na osnovi tega.
Bi lahko dejali, da se sodobnik dolgočasi?
Fino je, če imaš dolgi čas, da se lahko prepustiš osebnemu razmisleku v zaznavi vsega, kar te obdaja, v lepoti stvarstva in prisotnosti bivanjskih sopotnikov. Problem sodobnega časa je, da je premalo dolgega časa, kar naprej nas preganja hitrost. Obsipavajo nas z informacijami, ki zapolnjujejo naš miselni prostor in nam dejansko jemljejo pozornost za tisti uvid v globino samega sebe in v zaznavnost bližnjih, ki nas usmerja k sočutenju.
Kaj so po vaše obrodili silni napori civiliziranja človeka? Mislite, da smo civilizirani?
Mislim, da je civilizacija v slepi ulici, da se bo zopet potrebno vrniti k radosti sobivanja, se osvoboditi pasti hrematizma, to je koncepta za zasužnjenja, se vrniti k resnični ekonomiji. Potrebno bo odkriti zakonitosti, po katerih se bomo vsi v tem svetu počutili domače, ne le človek ampak tudi mati Zemlja. Iz tega koncepta zasužnjenosti v imenu dobrobiti, ki pa je lažna, moramo nazaj k dobremu bivanju.
Ali v nas prevladuje plitek, ameriški, poslovni um ali bolj poglobljen aristotelovski um?
Speljali so nas k poslovnemu umu v hrematizem. Iz širine razmišljanja starih modrecev, Platona in Aristotela smo padli v logiko porabništva. Porabništvo nam umaže um, zapaca pa tudi naše počutje.
Marx je dejal: »Vera je opij za ljudstvo.« Bi lahko dejali, da je tudi politika opij ljudstva?
Seveda, v politiki delujejo religiozni principi. Slepo moraš verjeti svojemu političnemu liderju. Poglejmo tudi kako glasujejo poslanci: V bistvu za poslanski sedež ne potrebuješ niti osnovne šole, moraš se naučiti samo to, katera tipka je za in katera proti. In pravilno poslušati, kaj ti govori interes stranke.
Menite, da je na političnem parketu prostora za pristne ljudi?
Sedaj je dejansko politika izdajalka. Ljudje izvolijo predstavnike, vrh politike pa služi eliti, deluje po diktatu kapitala, globalnih interesov. Ti politiki se dejansko manipulanti množice za interese elit. In to situacijo bo potrebno predrugačiti.
Imate svoj ideal v politiki. Nam zaupate, kdo je to?
Imam ideal, ne bi pa ga projiciral v nobeno osebo. Tisti trenutek, ko idealiziraš nekega človeka, si izgubil. Ideal so lastnosti, katerim mora služiti oseba v kakršnemkoli poslanstvu, ko pa se od tega ideala oddalji, je neustrezna za pozicijo, ki jo opravlja in bi se morala iz nje umakniti.
Kako bi opisali nevarnega politika?
Nevaren politik je tisti, ki dejansko postane izdajalec svojih volivcev, ker služi interesom kapitala, imperalizma in globalizma. Je politik, ki manipulira, s temi manipulativnimi sredstvi potem obvladuje množice. Politik, ki ne služi interesom človeka.
Kakšen svet čaka, da se bo rodil?
Rodil se bo nov svet. Budisti pravijo, da smo stopili iz dobe zadremanosti, prebujamo se v novo stanje, stanje budnosti. Osebno sem res velik optimist. Je pa res tudi to, da manipulanti s svojo taktiko hočejo poseči v ustroj človeka, da bi ga obvladovali in nadzirali, kar jim pa ne bo uspelo.
S katerimi zvijačami nas zasužnjuje družba? Je absolutna svoboda sploh možna ali je omejena s svobodo drugega?
Svoboda je v ljubezni, ljubezen pa predpostavlja spoštljivost, pravičnost in odgovornost. Brez teh temeljev ne moremo govoriti o ljubezni. Trenutno smo vodeni suženjsko, vsiljujejo nam enoumje ter nas polarizirajo in spravljajo v medsebojni spopad, z zdaj že popolnoma absurdnimi razlogi.
Lahko razložite razliko med svobodo za in od?
Je svoboda od in svoboda za, kot že sami poveste v vprašanju. Svoboda od je, da se umikam od tega, kar me zasužnjuje, kar me manipulira. Svoboda za je svoboda za prostranstva, v katerih se človek kot duhovno, čustveno in telesno bitje duhovno in čustveno uresniči.
Zakaj se bojimo krize identitete? Je to zato, ker le – te nimamo utemeljene v Bogu, v Presežnem?
Da. V notranjosti lastnega jaza, kjer je stičišče svetega in svetnega, med nebom in zemljo sem najbolj zaznal srčiko Boga kot sprejemajočo ljubezen. In v tej ljubezni sem prepoznal izvirnost lastne osebnost in jo še vedno prepoznavam, obenem pa izkustvo te sprejetosti prenašam v stvarnost in lažje sprejemam samega sebe, najdem pa tudi spodbudo, da lažje živim osebno poslanstvo. In obenem spodbudo za to, da sem dopolnjujoči člen med preostalimi.
Znanstveniki že dolgo časa govorijo, da smo tehnološko toliko napredovali, da bi lahko izkoreninili lakoto. Zakaj to doslej še ni bilo mogoče?
Zato, ker je lakota model zastraševanja. Ali mislite, da ne bi bilo mogoče čez noč odpraviti problem brezdomstva? Takoj bi lahko uredili ta problem, pa ni prave volje. Tudi minimalna plača mora biti za to, da ljudje lahko razmišljajo le o tem, kako bodo prišli finančno čez mesec. Nimajo energije in možnosti ukvarjati se z dodano vrednostjo življenja. Revščina na svetu pa je tudi izraz zlobnosti, ki se je razpasla med vodečimi. In si jo ne smemo privoščiti. V vsakem človeku namreč počivata volk in angel in hraniti moramo dobro stran, angela torej. Trenutno stanje v svetu pa moramo percepirati kot nedopustno in zločinsko in ga tako tudi označiti.
Ali katolištvo podpira bogati svet, konec koncev uči, da so revni blaženi?
Katolištvo podpira Jezusove besede, da smo med seboj bratje in sestre. Podpira besede, lačen sem bil in ste mi dali jesti, gol sem bil in ste me oblekli, bolan sem bil in ste me obiskali. Katolištvo mora ohranjati to učenje, v katerem revščina nima mesta. Dopustna je samo pravična razdelitev dobrin, na kar opozarja tudi sedanji papež Frančišek.
Menite, da bi Cerkev lahko izkoreninila lakoto, saj ima dosti bogastva?
Ona sama tega ne bi mogla, morala bi pa vzpostaviti koncept in dati zgled s podelitvijo dobrin, da bi odpravila lakoto. Edina resnična pot je, kot sem že povedal, pot od hrematizma k resnični ekonomiji. V tej je kopičenje gmotnega omejeno na skrb za slehernika.
Spregovoriva še o odnosih. Moški se lahko neprijetno počuti ob ženski, ki je bolj izobražena od njega ali celo bolj bogata. Razlogi?
To je posledica različnih frustracij. Verjetno je tudi pogojeno s tem, da moški hoče biti mačo, če pa je ob njem tudi močna žensk, mora vzpostaviti močno partnerstvo. Vsekakor ženska, ki je dejansko emancipirana, potrebuje ob sebi močan lik moškega, ne pa zafrustriranca ali takega, ki žensko utruja s svojimi manjvrednostnimi kompleksi in frustracijami.
Ali Cerkev podpira uresničevanje genija v ženski ali jo želi prepričati, da je materinstvo največ, kar lahko doseže?
Materinstvo je nekaj izjemnega, ampak ne samo materinstvo, nasploh v ženski je ta intuitivnost, ta srčnost. Kelti so razlikovali v razvoju moškega in ženske tri faze. V razvoju moškega so bile te tri faze: Fant, bojevnik, modrec. V razvoju ženske pa dekle, žena in baba. Baba je izjemno močan izraz, ki je označeval žensko, ki je v življenju dozorela. Ki je modra, ki je obdarjena s srčnostjo in intuicijo in ima vizijo. Zato je v Sloveniji več kot šestdeset krajev poimenovanih po babah, ne samo Babno polje. Te modre ženske so se povezovale in strnile misli, kako moško moč preobraziti v dobrobit, krajinsko in mednarodno. Babe so bile najhujša ovira manipulantom, zato so ta izraz spremenili v zmerljivko ali pomanjševalnico, kot je npr. babica. Na tem mestu bi povedal, da civilizacija ne bo našla izhoda, če bo prevladovala samo moška moč in bojevitost brez srčnosti in intuitivnosti. Ženske ste poklicane, da strnete misel energijo in moč, da moško moč preusmerite v konstruktivno. Slovenski dramatik Stanko Majcen je zapisal, da mora biti ženska nenehno ljubica, ki priteguje moškega v to, kar je za dobro.
Bi lahko opredelili razliko med religijo in religioznostjo? Je veren človek tudi srečen, globoko notranje izpolnjen in blažen?
Bog je slabotna teorija, je pa odrešujoče izkustvo. Bog je zelo zlorabljen izraz, tako kot beseda ljubezen. Najbolj. Religije lahko pomagajo, morajo pomagati priti do izkustva Boga. Pomagati nam morajo sestopiti v globine.
V kakšnem smislu je beseda Bog zlorabljen izraz?
Zato, ker so vnašali v Boga manipulativne prijeme, zastraševanje. Potrebno je biti odgovoren ne pa zastraševati.
Je religija povezana z duhovnostjo?
Nujno. Mora biti, če ni, je nevarna.
Duhovniki učijo, da je pomembno, da veš, kdo je Jezus Kristus. Vendar pa ali ni smiselno, da bi spoznali, kdo smo, kot je učil že Sokrat?
Ravno v stiku z Jezusom sem prišel v stik s sabo. Prek Kristusa, ki je Bog, sem prišel v izkustvo Boga, ki presega sleherno podobo. V Kristusu se nam je Bog približal na človeku dojemljiv način, dejansko pa moramo vstopiti po njem v izkustvo svetega, ki je duhovno mistično izkustvo. To nam omogoča duhovno potešenost. Dejansko moramo iti v izkustvo svetega, to je duhovno mistično izkustvo, ki je odrešujoče, in izkustvo miru, spokojnosti, varnosti, ki omogoča to notranjo duhovno potešenost. Imamo tipala, ne le telesna in čustvena, ampak tudi duhovna in z njimi dejansko izkušamo duhovno božjo razsežnost.
Bi lahko povedali, kakšno je mistagoško razumevanje duhovnosti?
Mistično.
Živite v celibatu. Je celibat mišljen kot odpoved ali kot radikalna usmeritev na Presežno? Kako lahko celibat postane predmet institucionalne zahteve?
Celibat ne more postati predmet institucionalne zahteve. Ta zahteva je namreč nična. Celo cerkveno – kanonsko pravo v uvodnem členu govori, da nima nihče pravice uvajati običajev, ki so mimo naravnega ali božjepravnega reda. Če Bog ne povezuje celibata z duhovnim poklicem, se bo morala Cerkev soočiti z vprašanjem ali ga sme povezati ona. Če pa ga že povezuje, je zelo potrebno, da ne pušča posameznikov samih na tem področju, ampak jim pomaga poosebiti celibat. Sam sem se moral pri tem mučiti in nisem imel nekoga, ki bi mi pomagal. Je pa tudi res, če ne bi bil celibater, si več kot polovico tega, kar delam, ne bi upal početi, ker bi moral misliti tudi na svojo družino. Tako, da je lahko takšna drža tudi dobrobit in poslanstvo. Ampak, če ga uspeš poosebiti. Če pa ga ne uspeš poosebiti, je pa lahko nerodna zadeva.
Kaj ljubi človek, ko ljubi Boga?
Tudi drugega človeka, saj smo z Bogom vsi povezani. Ko vstopiš v sveto enost, je tam vse. Tam nisi tuj ne človeku, ne materi Zemlji, ne drevju, ne živalim, kajti tam se srečaš s tistim, ki mu pravimo Stvarnik. Religoznost mora voditi v izkustvo Boga, v katerem notranje povezuje raznolikost v ljubezni.
Se lahko na Drugega, na Ti usmerimo brez spolnosti?
Seveda se lahko. Jaz sem kot duhovnik moški in spolnost ni samo spolnost v ožjem pojmovanju besede. Z zadovoljstvom sem moški in tako živim svojo identiteto z največjim veseljem.
Nekoč je bilo v svetih spisih krščanstva zapisano: Ne moreš postati menih, če ves ne goriš v ognju. Kako je s tem?
Gre za prevzetost od Boga, jaz osebno ne bi šel v duhovni poklic, če me ne bi prevzelo izkustvo Boga. Lahko govorimo o ognju ali pa tudi drugače, vedeti pa moramo, da je duhovnost spokojnost. Skrajnosti se zelo privlačijo. Kdor idealizira, bo doživljal tudi razočaranje, stopnja idealizacije kaže tudi na stopnjo razočaranja. Zame je pomembna spokojnost, duhovno ravnovesje, v oceni od ena do pet mi trojka povsem zadošča.
Pred časom je izšla vaša knjiga Ta krasni nori svet. O čem govori?
Knjiga govori o manipulativnih prijemih v odnosu do človeštva in kako tudi s pomočjo iger v naše nezavedno vnašajo miselne sheme, po katerih potem delujemo.
Menda živite v slogu starih menihov in vstajate ob pol štirih zjutraj?
Ja, zdaj se je to premaknilo na pol treh. (Smeh.)Tu ne gre za odpovedovanje, kajti jutranje ure so moje ure. Nedavno tega je nekdo potrkal na moja vrata ob šesti uri zvečer in me našel že v pižami.
Kakšen je vaš življenjski slog, ore et labore, moli in delaj, verjetno?
Po možganski kapi živim na samem, izmenjava med duhovnim, intelektualnim in fizičnem mi je dobrodošla. Skrbim za konjička, ki ima trikrat na dan očiščen hlev, tako, da s pomočjo skrbi zanj ( konj ni za ježo) iz svoje glave skidam napetost.
Ste bili vi kdaj osebno upornik?
Sem še sedaj.
Kaj vse vam je lepo v življenju?
Kaj je lepo? (Se zamisli)…Lepo mi je srečati pristnost in iskrenost, ker sem potem manj sam, Hvaležen sem, da ob pristnosti narave srečam veliko takšnih ljudi – tudi vas, in sem hvaležen, ker ste zastavili takšna vprašanja.
Saša Bešter
Foto: Franjo Atelšek
