Pisalo se je leto 2021, ki je bilo nekaj posebnega, saj smo ob prisotni koroni praznovali 70. letnico Glasbene šole Domžale. Pravzaprav lahko rečemo, da bi morali praznovati. Ker pa praznovanje preko ekranov ni tisto pravo, je bilo prestavljeno na kasnejši čas, ko bo druženje spet dovoljeno. Medtem so se učenci učili, učitelji pa poleg učenja ustvarjali skladbe za prireditev, ki se je približevala in prišla v velikem slogu na oder Poletnega gledališča Studenec.
Obiskovalci smo tako na slavnostnem koncertu ob 70 + 1 letnici Glasbene šole Domžale v sredo, 1. junija, zasedli vse stole v Poletnem gledališču.
Priprava takšnega koncerta zahteva obilico priprav in organizacijskih, lahko rečemo, kar čudežev, ter neskončne ure vaj, a vse to je uspelo dirigentom in zborovodkinji Ani Novak, Lauri Medved Šemrov, Andreji Marčun Kompan, Damjanu Tomažinu, Lovru Ravbarju, Ani Kalan in Neži Žgur. V organizacijski mlin je bilo vpetih vseh 50 učiteljic in učiteljev GŠ Domžale, saj je bilo poleg vaj potrebno pripraviti prevoze, prenose, čiščenje, tiskanje in zlaganje koncertnih listov in še nešteto drobnih, a nič manj pomembnih, stvari. Tehnična podpora je bila v rokah Tomaža Pirnata in tako je vse »špilalo«, kot je moralo.
Ob tem ne smemo mimo dejstva, da so na koncertu prvič zaigrali skladbe, ki so jih napisali sledeči učitelji sami: Laura Medved Šemrov – Nagajiva ura za Orffov orkester, Teja Komar Rumba za pihalni orkester, Neža Žgur – Pod sončnimi žarki in dežnimi kapljami za orkester flavt, Lovro Ravbar – Ocean za Lesk&tresk band in Blaž Pucihar – Za devetimi gorami (besedilo Anja Štefan) za otroški pevski zbor, Neža Žgur (besedilo Matevž Zupan), Himna glasbi za simfonični orkester, otroški zbor in soliste. Znano pravljico Kajetana Koviča Moj prijatelj Piki Jakob je Tomaž Habe priredil za pihalni orkester in otroški pevski zbor in tako kot ostali, navdušil obiskovalce koncerta.
Z besedami nas ni pospremil samo Gregor Budal, le ta jih je predal tudi ravnateljici Andreji Humar, ki je najprej pozdravila dolgoletnega ravnatelja GŠ Antona Savnika ter profesorja Tomaža Habeta, predstavnike občin ustanoviteljic ter vse zbrane na prireditvi v Studencu. Podala je nekaj statističnih podatkov Staneta Habeta, od ustanovitve pa vse do danes.
»Glasba je živa in glasbeno torto pojesti preko ekranov ne gre, saj ne vidimo energije nastopajočih v živo. Zato sem ponosna, da bomo danes prisluhnili skladbam, ki so nastale ravno za ta koncert in so plod znanja in ustvarjanja učiteljev Glasbene šole Domžale. Ob vsem tem ne smemo pozabiti na učence, ki so dokazali, da so pravi glasbeniki, da znajo in zmorejo. Ob tem velja zahvala tudi staršem za prevoze in skrb, da bodo učenci pravi čas na vajah, ki so potekale enkrat tu, drugič drugje…«
Tako smo na tem prazničnem koncertu skupaj poleteli na krilih glasbe.
DJD
