Mladina. Mulci. Mladež. Kakorkoli: gonilo družbe. To je dejstvo. Mladi pa nismo zmerom samo en od segmentov. Mladi smo najbolj živo, najbolj zagnano in najbolj utopično. Ne glede na to, kateri samostalnik bi stal za navedenimi pridevniki, sem prepričan, da bi držal. To nam je v naravi in če se spomnite svojih let najstništva in norosti, verjamem, da se ne razlikujemo precej od vas, nekoliko zrelejših.
In ravno iz tega razloga ne morem razumeti današnje družbe. Pri farmaciji se zmerom pletejo neke teorije zarote – od prašičje do piščančje gripe. Kakšna farmacija neki! Sami si kopljemo jamo. Pregloboko, da bi naš pogled uzrl dno. O čem govorim? O tem, da so ljudje v splošnem postali alergični na mladino! Celo slavni kolumnisti, ki s svojimi stvaritvami zasedajo prostor v najbolj branih revijah, mlade nadvse kritizirajo. Od tega, da popivajo, do tega, da so glasni in nevzdržni, ker poslušajo čudaško glasbo precej naglas, se da slišati. Hej! Ustavi konje. Kaj ste pa vi počeli v svojih rosnih letih? Niste nikoli preizkušali alkohola in se s svojim početjem hvalisali pred starejšimi? Niste nikoli prižgali ene same cigarete, da bi izkusili, kaj je na tem tako posebnega? Niste nikoli poslušali rocka ali heavy metala, ob katerem bi zaplavali v svoj svet? Mar res nikoli niste bili mladi?
Žal se je tovrstnega razmišljanja hudo navzela tudi politika, ki z mladimi ne najde skupnega jezika. In s tem sem uperjen predvsem proti lokalni politiki. Nedavno tega smo v svoje poštne nabiralnike prejeli bilten, v katerem je zapisano, kaj vse je občina postorila v zadnjih letih. Toda česa vsega, kar bi morala, ni storila! Ste se kdaj vprašali?
Mladi v Domžalah nimamo primernega prostora za druženje brez posebnega nadzora. Ne morem verjeti, da občina z več kot 35 tisoč prebivalci nima tako osnovne infrastrukture, kakršno bi mladi ne zgolj želeli, temveč tudi pričakovali. Prepričan sem, da bi mi marsikdo oporekal s Centrom za mlade, toda enostavno ne morem mimo tega, da je to bolj izobraževalna institucija kot pa center, kjer bi mladi lahko preživljali popoldneve in večere. Slednje pa je tudi tisto, kar mladi najbolj potrebujemo. To je sprostitev, pobeg od tisočerih skrbi in druženje s sovrstniki.
Ne, mladi ne potrebujemo Strategije za mlade in certifikata Mladim prijazna občina, kar se sicer lepo bere, a pomaga bore malo. Mladi potrebujemo zdravo družbo. Mladi potrebujemo primerno okolje, v katerem se bomo lahko razvijali, rastli in si ustvarili pogoje za življenje. Mladi potrebujemo nam prilagojeno infrastrukturo, ki nam bo zagotavljala kakovostnejše preživljanje prostega časa. Mladi potrebujemo poslušno politiko, ki se nam bo znala približati in nam stopiti naproti. Ali res zahtevamo preveč?
Rok Grašič
