Dom upokojencev Domžale: Leta obljub, en sam sestanek, novega doma pa še vedno ni

Leta 2022 je bilo jasno rečeno: sedanji dom upokojencev je prostorsko neustrezen, njegova celovita obnova bi stala okoli 9,5 milijona evrov in kljub temu ne bi rešila ključnih težav. Kot edina prava rešitev je bila predlagana novogradnja na Rodici, kjer je zemljišče v občinski lasti. Občinski svet je sprejel sklep, občina je obljubila pripravo OPPN, govorilo se je o sodelovanju z državo. Štiri leta pozneje pa smo očitno spet na začetku – pri vprašanju, ali bi morda vendarle obnavljali star objekt. Gre za metanje peska v oči občanom in ali je ta tematika aktualna samo pred volitvami?

Dom upokojencev Domžale bo prihodnje leto praznoval 50-letnico. Pol stoletja je dolga doba – še posebej za stavbo, ki je bila ob svojem nastanku arhitekturno zanimiva, futuristično moderna in celo nagrajena za arhitekturni dosežek. Danes pa so njene prednosti le še zgodovinske. Največja težava doma je namreč zelo konkretna in vsakodnevna: objekt je za potrebe sodobnega bivanja starejših prostorsko popolnoma neprimeren.

To ni le mnenje kritične javnosti, temveč uradno dejstvo, ki je bilo javno priznano že leta 2022.

Marca 2022 je direktorica Doma upokojencev Domžale mag. Nataša Zalokar občinskemu svetu podrobno predstavila prostorsko problematiko. Jasno je izpostavila, da objekt iz leta 1977 ne ustreza več sodobnim standardom in normativom.
.

Takratna gradbena stroka je političnim odločevalcem nedvoumno razložila, da je kakovostna obnova nemogoča zaradi same specifične zasnove stavbe. Celovita adaptacija je bila ocenjena na približno 9,5 milijona evrov, zahtevala bi korenite posege v objekt, krčenje zelenih površin, kljub ogromnemu finančnemu vložku pa ne bi rešila ključnih izzivov. Nadgradnja objekta po strokovnih ocenah sploh ni bila mogoča.

Zato je bila kot edina smiselna rešitev predlagana novogradnja na Rodici, obstoječi objekt v centru mesta pa bi se porušil.

Občina Domžale takrat ni ostala le pri besedah. Občinski svet je 17. marca 2022 sprejel uraden sklep o nameri menjave zemljišč. S tem se je občina strinjala s preselitvijo dejavnosti doma na Rodico (na zemljišča v lasti občine) in se zavezala, da bo za to lokacijo sprejela Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Investitor novogradnje naj bi bila Republika Slovenija.

Torej: problem je bil prepoznan, rešitev predlagana, lokacija znana, občinski sklep pa sotožno sprejet. Ponudba za menjavo zemljišč je bila določena z veljavnostjo 5 let.

Kaj se je zgodilo v naslednjih štirih letih? To je vprašanje, na katerega bi občani danes morali dobiti zelo konkretne odgovore. Namesto tega smo priča politični pasivnosti.

V občinskem glasilu Slamnik je bil pred kratkim objavljen intervju z direktorico doma. Ob prebiranju človek dobi občutek, da gre bolj za predvolilni reklamni članek aktualne lokalne politike, katere namen je prepričati javnost, da osrednje razmere ostajajo pod nadzorom in da se stvari premikajo. Ker izpraševalec ni vztrajal pri ključnih vprašanjih, konkretnih odgovorov o prihodnosti matičnega doma preprosto ni.

V intervjuju namreč ni niti besedice o nevzdržnih bivanjskih razmerah v domžalski enoti. Stavba nima urejenih klimatskih naprav, prezračevanje pa je mogoče le z odpiranjem oken, kar v vročih poletnih mesecih za starejše ljudi pomeni resno zdravstveno tveganje. Sobe so majhne, hodniki ozki, dnevni skupni prostori pa so urejeni kar na hodnikih.

Čudi nas pasivnost občanov, saj imajo mnogi v tej ustanovi svoje starše, pa o teh problematikah raje molčijo.

V tej zgodbi pa ne trpijo le oskrbovanci, temveč tudi zaposleni. Delo v domu je izjemno težko in odgovorno, ob slabih delovnih pogojih pa postaja nevzdržno. V prostorih brez ustreznega prezračevanja in klimatskih naprav je delo v poletni vročini izčrpavajoče.

Zato sploh ni čudno, da ustanova nikakor ne more dobiti prepotrebne nove delovne sile. Nizke plače v panogi so sicer velik problem, a neustrezne in dotrajane delovne razmere so tiste, ki piko na i odganjajo kader. Brez urejenega delovnega okolja se bo kadrovski krč le še stopnjeval, trpela pa bo kakovost oskrbe naših starejših.

Medijski prostor in občinska poročila so trenutno polna hvalospevov o novi pridobitvi – nakupu samostana v Mali Loki. Res je, vsaka dodatna kapaciteta v oskrbi starejših je dobrodošla, a ne smemo si zatiskati oči in nasedati leporečenju oz. populizmu.

V Mali Loki bo prostor za 48 oskrbovancev. Direktorica je v istem intervjuju sama priznala, da je na čakalnem seznamu 1.500 oseb. Petdeset mest proti tisoč petsto čakajočim ni rešitev, temveč le kaplja v morje.

Dom upokojencev Moravče (ki prav tako sodi pod Dom upokojencev Domžale) je projekt, za katerega je sredstva zagotovila država. V javnosti se odpira ključno vprašanje: Bo nov dom v Moravčah razbremenil tudi stisko v domžalskem domu? Direktorica v intervjuju sicer zatrjuje, da bo ta pridobitev pomagala zmanjšati pritisk na kapacitete, toda župan Moravč jasno poudarja, da bodo imeli pri nastanitvi prednost domačini. To v praksi pomeni, da bo prostora premalo že za njihove lokalne potrebe, za domžalsko prostorsko stisko pa ta projekt ne prinaša nikakršne realne rešitve.

Najbolj skrbi dejstvo, da aktualna županja ponovno javno omenja možnost obnove obstoječega doma v centru Domžal. Če je prišlo do spremembe strokovnega stališča iz leta 2022, naj odgovorni to jasno pojasnijo.

Da gre za politično kupovanje časa, dokazuje tudi podatek iz leta 2024, ko je bila ustanovljena Delovna skupina za gradnjo doma upokojencev. Po javno dostopnih podatkih se je ta skupina sestala vsega enkrat. Ali je bila ustanovljena zato, da reši problem, ali le zato, da se pred volitvami ustvari vtis, da se nekaj dela?

Zgodovina se ponavlja. Že leta 2018 je takratni župan Toni Dragar na svetniško vprašanje o stiski starejših in gradnji novega doma odgovoril hladno in birokratsko: naj se občani obrnejo na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, češ da je to stvar države. Prevaljevanje krivde in odgovornosti med občino in državo traja že desetletja.

Dom upokojencev ni športno igrišče ali park, kjer lahko lokalni politiki pred volitvami mahajo z lepimi grafičnimi vizualizacijami in obljubami. V domu živijo ljudje. Ranljivi ljudje, ki si v vročini ne morejo sami odpreti oken in za katere so ozki hodniki ter neustrezne sobe vsakodnevna, kruta realnost.

Od vodstva Doma upokojencev Domžale, Občine Domžale in pristojnega ministrstva zato javno zahtevamo konkretne odgovore na naslednja vprašanja:

Leta 2026 prazne obljube, da se »nekaj premika«, ne zaležejo več. Leta 2022 smo vedeli, kje je težava in kakšna je rešitev. Štiri leta pozneje oskrbovanci še vedno trpijo v vročih in neprezračenih sobah objekta, ki ne ustreza osnovnim standardom.

Ob prihajajoči obletnici doma je vprašanje za lokalno politiko preprosto: Bomo prihodnje leto praznovali začetek gradnje novega doma ali bomo zgolj nemo opazovali trpljenje oskrbovancev in poslušali nove predvolilne obljube?

bb