V teh vročih dneh, ko prebivalci Domžad mrzlično iščemo vsak košček sence, postaja boleče očitno nekaj, na kar kritični glasovi opozarjajo že dolgo – v našem mestu preprosto ni več prave, goste sence. Medtem ko se soočamo z vse hujšimi vročinskimi valovi, lokalna oblast namesto sajenja avtohtonih dreves sadi eksotična drevesa, ki se neprestano sušijo, namesto da bi poskrbela za varovanje zelenih pljuč mesta.
Urbanih središč ne ogrožajo več le podnebne spremembe, temveč predvsem zgrešene in nespametne politične odločitve. Odnos lokalne oblasti do mestnega zelenja je postal žalosten simbol estetskega eksperimentiranja na račun davkoplačevalcev. Namesto mogočnih domačih lip, javorjev ali hrastov, ki bi skozi desetletja razvili bogate krošnje in hladili pregreti beton, se občinski proračun troši za modne in občutljive tuje rastlinske vrste.
To zgrešeno botanično eksperimentiranje je najbolj udarno in vidno prav na dveh ključnih točkah v samem osrčju našega mesta:
-
- Ljubljanska cesta: Naša osrednja mestna vpadnica se spreminja v betonski poligon. Namesto mogočnih drevoredov, ki bi hladili pločnike in cestišče, so tukaj izpostavljene občutljive eksotične sadike. Te v vročem mestnem vrvežu brez nenehnega umetnega namakanja preprosto ne morejo preživeti, zato mimoidoči namesto bujnega zelenja prepogosto opazujejo ovenele in suhe veje.
- Kolodvorska ulica: Prenovljena ulica je namesto prijetne zelene promenade postala sramota lokalnega urbanizma. Draga okrasna tujerodna drevesa, stisnjena v ozke betonske odprtine, se neprestano sušijo in hirajo. Ko odmrejo, občina namesto trpežnejših domačih vrst znova zasadi enako občutljivo eksotiko, kar vodi v začaran krog metanja denarja skozi okno.
- Brez prave sence: Ta eksotična okrasna drevesa imajo pogosto gensko vzgojene majhne, redke krošnje. Tudi če preživijo, nikoli ne bodo razvila takšnega volumna, da bi učinkovito znižala temperaturo na domžalskih ulicah.
Medtem ko se ukvarjamo z eksotičnimi okrasji, pa pred našimi očmi izginjajo prava, stoletna drevesa, o katerih smo že poročali:
-
- Kopališče Domžale: Pri novogradnji so bila odstranjena vsa stara drevesa, ki so desetletja nudila naravno zaščito pred soncem.
- Park Univerzale: Kljub opozorilom javnosti je občinski oblasti uspelo podreti stoletni bukvi, ki sta bili ključni za hlajenje tega dela mesta.
- Prešernova ulica 32: Dragoceni drevesi ob otroškem igrišču sta izginili čez noč in brez pojasnil.
Sajenje mladih sadik v pločnike oz. premajhne odprtine in eksperimentiranje s tujerodnimi vrstami ne more nadomestiti pljuč mesta. Drevesa niso le začasna okrasitev, ampak ključna bivalna infrastruktura.
Čas je za vrnitev k sajenju avtohtonih, trpežnih dreves, ki bodo dejansko preživela in našim otrokom nekoč nudila pravo, hladno senco.
V Občini Domžale ozelenitev parkirišč podrobno ureja njihov osrednji prostorski akt: Odlok o Občinskem prostorskem načrtu (OPN) Občine Domžale.
Če načrtujete ali urejate parkirišče pred trgovskim centrom ali večjim poslovnim objektom na območju Domžal, veljajo naslednji konkretni prostorski pogoji:
Normativi za zasaditev dreves
-
- Drevesna gostota: Na odprtih parkiriščih je treba zagotoviti najmanj 1 funkcionalno drevo na vsaka 4 parkirna mesta. [1]
- Razporeditev: OPN izrecno zahteva, da morajo biti drevesa po parkirišču čim bolj enakomerno razporejena, s čimer se prepreči koncentracija zelenja le na enem robu in zagotovi optimalno senčenje celotne površine. [1]
- Zunanje obrobje: Parkirišča se morajo na svojih robovih in v vmesnih pasovih dodatno oblikovati z zasaditvijo živih mej in drugih oblik visoke vegetacije.
Tehnične zahteve za sadike in teren
Občina Domžale natančno definira, kaj se šteje za ustrezno zelenje: [1]
-
- Definicija funkcionalnega drevesa: Posajeno drevo mora imeti obseg debla najmanj 18 do 20 cm (merjeno na višini 1,0 metra od tal po saditvi). [1]
- Višina debla: Najnižja višina debla (višina do prvih vej) mora znašati najmanj 2,2 metra, kar omogoča neovirano gibanje pešcev in varno parkiranje vozil pod krošnjo. [1]
- Tla pod krošnjo: Zemljišče neposredno pod krošnjo drevesa mora biti izvedeno kot travnata površina ali drugačna odprta rastna površina (ne sme biti v celoti asfaltirano do debla). [1]
Načrtovanje in varovanje okolja
- Avtohtona vegetacija: Pri izbiri rastlinskih vrst morajo projektanti prednostno uporabiti domače (avtohtone) drevesne in grmovne vrste, vnos tujerodnih invazivnih vrst pa je prepovedan. [1, 2]
- Krajinske ureditve: Za večje trgovske cone in pripadajoče infrastrukturne površine je praviloma zahtevana izdelava krajinsko-arhitekturnega načrta ureditve zelenih površin. [1]
bb
Center Domžal v primežu vročine: Kako vpliva na življenje občanov?
Zakaj v Domžalah drevesa niso zaželena? Tudi na Prešernovi 32 sekajo drevesa!
Oglasno sporočilo
