»Ko govorimo o atletiki, govorimo o ljudeh«

1471
Vir: Domžalsko-kamniške NOV!CE; 6.avgust 2011
Pokramljali smo s predsednikom Atletskega kluba Domžale, Romanom Lazarjem, ki nam je razširil atletsko perspektivo. Med drugim smo izvedeli, kakšno vlogo kraljica športa danes odigrava v Občini Domžale in kolikšna je njena prepoznavnost v državnem merilu.

Upravičeno bi lahko trdili, da Domžale s svojo okolico kar marljivo spremljajo rezultate, ki jih dosegajo naši nogometaši in košarkarji. Morda pa včasih posvečamo premalo pozornosti še eni športni panogi, ki s je svojimi uspehi in nekaj desetletno tradicijo mestu lahko v ponos.
No, domžalski atleti vsekakor niso od muh, saj po mnenju gospoda Lazarja niso uspešni le na stadionu, temveč tudi na svojih življenjskih poteh…

Zgodovina Atletskega kluba Domžale sega že v daljno leto 1978. Nam lahko na kratko predstavite, kako se je klub razvijal do današnjih dni?
Atletika je v Domžalah relativno mlada športna panoga. Priznati pa je potrebno, da je dobrih trideset let, odkar je atletika prisotna v Domžalah, vendarle obdobje, v katerem se je atletika razvila v športno panogo, ki, tako v Domžalah kot tudi v širšem slovenskem kontekstu, predstavlja pomembno športni panogo in dodobra uveljavlja svoje temeljno poslanstvo. Atletike je nedvomno šport s kar najširšo izvedbeno paleto disciplin.
Prijetni spomini segajo v začetke, ko smo v Domžalah imeli le utrjeno atletsko stezo v “lešu”. Takrat predvsem tekaško orientirani klub je z entuziazmom in trdim delom članic in članov postavljal temelje, ki danes pomenijo neprecenljivo izhodišče za uspešno delo.
Prav trdo delo atletskih delavcev – ljubiteljev “kraljice športov” – je pustilo odmeven pečat v organizaciji številnih tekmovanj. Glede na tekmovalne pogoje, ki smo jih imeli v Domžalah, smo svoje mesto našli v organizaciji krosov. Kros “DNEVNIKA” je bila v devetdesetih letih najbolj obiskana športna prireditev. Tekmovanje, na katerem so sodelovali učenci in dijaki iz vse Slovenije, je bilo lepa promocija, predvsem pa je klub v svojih organizacijskih podvigih dokazoval, da atletika v Domžalah nedvomno ima prihodnost. Leto 2006 lahko štejemo kot pomemben mejnik razvoja atletike v Domžalah.
Z rekonstrukcijo domžalskega stadiona smo atleti našli nov zagon, saj smo dobili atletsko stezo z umetno maso. Predstavljala nam je lepo izhodišče za nadaljnje delo, predvsem pa novo energijo, ki je atletskim delavcem in atletom ponudila nove izzive.
Organizacija tekmovanj, selektivno delo po starostnih skupinah in panogah ter seveda tekmovalni uspehi danes domžalsko atletiko uvrščajo v okvir najboljših atletskih sredin v Sloveniji. Ko govorimo o atletiki, govorimo o ljudeh.
Številni tekmovalni uspehi, nastopi v državnem dresu in izpolnjeni življenjski cilji številnih atletov, katerim je atletika že v mladosti predstavljala način življenja, spodbujajo naše delo tudi v naprej.

Kako pa bi izpostavili največje dosežke kluba?
Prepričan sem, da je nujno potrebno poudariti dve obliki dosežkov: športnega in osebnostnega. Vsekakor je cilj medalja na največjih tekmovanjih.
V družbi najbolj zastopane panoge (svetovna atletska zveza ima 213 članic) je vsaka uvrstitev na največje tekmovanje zavidanja vreden uspeh. Verjamem, da nam bodo ob pozitivnem naboju naših atletov in trenerjev naklonjeni vsi pogoji, da bomo tudi v Domžalah dobili “atleta-olimpijca”.
Član štafete Gregor Breznik je leta 1997 sodeloval na Svetovnem prvenstvu v Rimu. Suzana Mladenovič je bila leta 2005 z ekipo mladink svetovna prvakinja v gorskem teku. Boštjan Brnot je kot mladinec na Evropskem prvenstvu v Ljubljani leta 1997 zasedel odlično 5. mesto. V številu nastopov v dresu državne reprezentance izstopa Peter Kastelic, ki sodi v vrh slovenskega teka na srednje proge. Prijetno pa so nas v letošnjem letu presenetile atletinje. Bernarda Letnar je na Evropskem prvenstvu atletov do 23 let v Ostravi zasedla 9. mesto, medtem ko se je v elitni konkurenci najboljših tekačic na 100 m med mladinkami Alja Sitar uvrstila na 10. mesto. Obe atletinji pa sta v svojih disciplinah v letošnjem letu postavili tudi državna rekorda. Trenutni aktualni seznam državnih rekordov ponazarja sledečo bero domžalskih atletov: trije rekordi v dvorani in osem na prostem.
Potrditev dobrega dela z najmlajšimi pa je uspeh pionirjev U-14, ki so letos osvojili naslov ekipnega prvaka Slovenije.
Poleg omenjenega pa velja opozoriti še na en dosežek, ki v športu marsikdaj ostane neopažen. V generaciji atletov, ki so nastopali v osemdesetih letih, so danes kar trije doktorji znanosti in številni drugi, ki bi jim delal krivico, če ne bi poudaril, kako uspešni so v življenju.

Znano mi je, da je kar nekaj uspešnih slovenskih atletov svojo športno kariero začelo prav v Domžalah. Ste na koga izmed njih morda še posebej ponosni?
Ponosen sem na vsakogar, ki je v življenju uspel. Predvsem pa sem ponosen na dejstvo, da nekdanji atleti danes vključujejo v atletiko svoje najmlajše.
Zanimiva se mi zdi ugotovitev, da so vsi atleti, ki so uspeli, svoje športne in osebnostne rezultate dosegli v domači sredini.

Kako je organizirana vadba atletov?
Vsekakor je naše poslanstvo razvijati atletiko na vseh starostnih nivojih.
V »atletskih uricah«, ki so namenjene najmlajšim, razvijamo osnovne motorične sposobnosti otrok, predvsem pa predstavljamo atletiko v igri in zabavi. »Atletska šola«, ki je namenjena učencem do 14 let pa vključuje mlade športnike, ki se preko raznovrstnosti široke palete atletskih disciplin razvijajo v posameznih atletskih panogah. »Skupino tekačev, šprinterjev in metalcev« sestavljajo atleti, ki nastopajo že na državnem nivoju in mednarodnih tekmovanjih. Trenutno je v vadbenem procesu od 150 do 160 atletov, kar je vsekakor številka, ki nas uvršča med vodilne športne panoge v Domžalah.

Kakšno pa je sodelovanje z občino?
Če občina ne bi imela posluha za šport, danes ne bi bilo uspehov atletov, nogometašev, košarkarjev in drugih domžalskih športnic in športnikov. Občina je pomemben vir financiranja vsake športne dejavnosti.
Dejstvo, da športne organizacije temeljijo predvsem na delu z mladimi, vsa sredstva s strani opravičujejo vložek v šport, saj je prav šport pomemben dejavnik razvoja mladih. In dokler bomo v družbi, ki je zapostavila moralne vrednote, ulici dobesedno »kradli« otroke in ustvarjali pogoje, da prosti čas koristno porabijo v družbi športnikov in ne le računalniških iger, predvsem pa v zdravem duhu vzgajali našo mladino, bomo športni delavci in klubi opravičevali vsa vložena sredstva.
In Atletski klub Domžale bo vsak vložek v šport, investicije v prepotrebne objekte, predvsem pa vsak prispevek k ustvarjanju delovnih pogojev hvaležno opravičil v rezultatih in promociji našega kraja – Domžal.

Ali stadion, ki ga imamo v Domžalah, zadostuje za večja atletska tekmovanja?
Z organizacijo Balkanskih iger za veterane v atletiki bo atletski stadion prilagojen tudi večjim atletskim tekmovanjem.
Zaradi šestih stez v krogu ni mogoča izvedba prvenstva Slovenije za članske kategorije. Vsekakor pa bo pridobitev metališča za disk in orodja za izvedbo skoka s palico pomembna z vidika organizacije tekmovanj za mlajše kategorije, predvsem pa si bomo s tem odprli in zaokrožili naš trenažni proces v vseh atletskih disciplinah.

Še do nedavnega je veljalo, da je atletika kraljica športa. Bi lahko rekli, da je še danes tako?
Panoga obvladuje celotno paleto gibalnih sposobnosti, ki se v tekmovalnem smislu izkazujejo v teku, skoku in metu. Predvsem pa je edinstvena v dejstvu, da je osnova vseh ostalih športov.

Ste zadovoljni z obiskanostjo športnih prireditev?
Dober obisk športne prireditve temelji na prepoznavnosti panoge in hkrati na t.i. klubski pripadnosti. Žal v času hitrega življenjskega tempa in široke palete raznovrstnih ponudb druženja, športa ne spremlja veliko gledalcev.
Veselilo me je, ko mi je nek občan izrazil svoje iskreno navdušenje ob obisku atletskega mitinga v Domžalah. Zanimivo je tudi spoznanje, da je največ gledalcev na tekmovanjih najmlajših, ko starši in spremljevalci ustvarijo pravo tekmovalno vzdušje in še bi lahko našteval…. Morda se zdi, da atletika na prvi vtis ni panoga, ki je zanimiva za gledalce. To vsekakor ne drži, saj je lep dokaz obisk velikih atletskih tekmovanj. In gledanost na televiziji! Tudi letošnji atletski miting za Veliko nagrado v Velenju, ki je napolnil stadion kaže na to, da Slovenci radi spremljamo atletiko.

Morda veste, kolikšno je bilo doslej največje število gledalcev?
Vsekakor so to atletske prireditve, ki potekajo zunaj stadiona. Lep primer je ljubljanski maraton, ki ga spremlja več deset tisoč gledalcev.

Se nam v letošnjem letu obeta kaka večja atletska prireditev?
Vsako leto v Domžalah organiziramo več prvenstvenih tekmovanj. Tako smo si za letošnje leto pridobili zaupanje veteranske organizacije, ki nam je podelila organizacijo Balkanskih iger za veterane. Dolgoletne organizacijske izkušnje, številni sodelavci v sodelovanju z ostalimi društvi in Občino, so porok, da bomo prireditev izpeljali na visokem nivoju, v zadovoljstvo vseh; tekmovalcev in gledalcev.
Od petka, 2. septembra do nedelje 4. septembra, bomo v Domžalah gostili več kot 700 tekmovalcev iz dvanajstih držav, kar bo za atletski klub velika odgovornost, predvsem pa lepa promocija, tako za atletiko kot tudi za Občino Domžale. Ob tej priložnosti prisrčno vabim vse občane, da si ogledajo to tekmovanje.

Ali menite, da imamo Slovenci kaj realnih možnosti, da bo nekoč tudi pri nas zlata liga?
Slovenija verjetno nikdar ne bo gostila nogometnega finala lige prvakov, niti tekmovanja zlate oziroma diamantne atletske lige. V komercialnem smislu tako velika tekmovanja v mali Sloveniji niso tržno zanimiva za bogate pokrovitelje. Vsekakor pa rezultati, ki jih dosegajo slovenski atleti zaslužijo več pozornosti. V letošnjem letu so mladi slovenski atleti dosegli vrsto vrhunskih rezultatov. Slovenija ima svetovnega prvaka v skoku s palico med mlajšimi mladinci (Renner Anže iz Celja), mladinsko evropsko prvakinjo Barbaro Špiler (met kladiva) ter srebrnega tekača na 800 m, Ljubljančana Žana Rudolfa.
To so rezultati, s katerimi gre slovenska atletika ob bok veliko večjim reprezentancam z bolj bogato atletsko tradicijo. In tu so temelji nadaljevanja »zlatih« uspehov slovenske atletike.

Nam lahko za konec še zaupate, kakšni so cilji kluba za bližnjo bodočnost?
Rezultati domžalskih atletov in delo trenerjev ter vseh sodelavcev so dokaz, da je atletski klub Domžale v tem trenutku v slovenskem merilu med najbolje organiziranimi. Vsekakor je naša naloga »pokriti« v trenažnem procesu vse atletske discipline, še bolje organizirati delo mlajših selekcij, predvsem pa atletom omogočiti kar najoptimalnejše pogoje za delo in razvoj. Atletski klub Domžale se razvija, raste in uspeva z mladimi atleti iz »domačega gnezda«! In to šteje!

Tjaša Banko

Oglasno sporočilo