Praznovanje ob dnevu državnosti v Kamniku

0
1164
Vir: Občina Kamnik 26.junij 2015

Župan Marjan Šarec ob dnevu državnosti: »Zavedajmo se, kdo in kaj smo, počastimo uspehe, priznajmo napake, pustimo za seboj obtoževanje in Slovenija bo postala bolj prijazna do vseh.«

Včeraj zvečer se je Občina Kamnik pridružila praznovanjem ob dnevu državnosti, dnevu, ko smo dobili tisto, o čemer smo sanjali stoletja – svojo samostojno, suvereno in demokratično državo Slovenijo. Sanje, za katere so naši predniki dali svoja življenja, so postale naša resničnost. Nismo prevzeli vlogo opazovalca, ki neprizadeto gleda ali ravna. Bili smo priče, sodelovali smo, prevzeli odgovornost in ponosno izobesili, našo, slovensko zastavo.

Po prihodu zastavonoš Društva general Maister Kamnik, Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik, Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Policijskega veteranskega društva Sever Kamnik in Zveze slovenskih častnikov območnega združenja Kamnik – Komenda ter po uvodnih zvokih Zdravljice je Glavni trg v Kamniku zbranih občank in občanov, ki so s svojo prisotnostjo dokazali, da v sebi nosijo duh slovenstva in spoštovanje naši državnosti, najprej nagovoril predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik – Komenda mag. Zvonko Cvek. V svojem govoru je spomnil na pomembna dejanja našega naroda, brez katerih bi bila osamosvojitev veliko težja, vojna za neodvisnost pa veliko daljša. »Ob vsaki priliki smo polni ust o demokraciji. Še nekaj besed o naši demokraciji. Najprej to, kar splošno velja, da je v demokratični družbi volja ljudi, izražena na svobodnih, poštenih in periodičnih volitvah in nato v drugih, ustavno določenih postopkih, edini vir legitimnosti oblasti in političnih odločitev. Nekateri to še danes ne razumejo in pišejo pisma. V demokraciji zgodovinske zasluge iz preteklosti spoštujemo (zato so zaslužni dobili tudi priznanja in medalje), ne moremo in ne smemo pa jim dovoliti prevlade in jih pustiti živeti v prepričanju, da so edini poklicani in edini pravi. Zavedajmo se, da nas vračanje v zgodovino in v njene delitve ne pelje naprej, ne pelje nikamor. Način deli in vladaj je nesprejemljiv. Politika, ki se napaja z delitvami in z izkoriščanjem bolečih spominov iz preteklosti, se tudi sama politično omejuje in deli in vse bolj izgublja smisel, žal pa to še ni spoznala. Kot drugo lahko omenim suverenost. Delu suverenosti države smo se zavestno odrekli z vstopom v Evropsko unijo. Danes pa jo izgubljamo, ne da bi vedeli oziroma se tega vsi zavedali. Brez močnega gospodarstva, brez ekonomske in finančne suverenosti si ne predstavljam suvereno državo. Kot tretje izpostavljam dejstvo, da je domovina samo ena in da jo moramo negovati, da moramo skrbeti zanjo. Vsi bi morali preskočiti ali preplezati prepreke, ki nas razdvajajo, delijo in vsak po svojih sposobnostih prispevati k uresničitvi takšne domovine in države, kot smo jo imeli v osemdesetih in devetdesetih letih v svojih srcih in, ki smo jo zapisali tudi v ustavo. Naj te misli zaključim z verzom pesnika Otona Zupančiča »Domovina je ena, vsem nam dodeljena …« Čestitam vam k dnevu državnosti,« je še dodal predsednik OZVVS Kamnik – Komenda.

»Pozdravljena Slovenija« izpod instrumentov Mestne godbe Kamnik je naznanila prihod slavnostnega govornika župana Marjana Šarca. »Spoštovani gostje, spoštovane občanke in občani! 24 let mineva od dogodkov, ki so tlakovali pot neodvisnosti in obstoju samostojne Republike Slovenije, kot jo poznamo danes. Vsako leto nas v radijskih in televizijskih oddajah spomnijo na tiste čase in prav je tako, saj se premalo zavedamo teže tedanjih odločitev. JLA in tedanje hegemonistično vodstvo Srbije sta bila nasprotnika, ki sta svoje težnje pokazala že mnogo pred letom 1991. Na Gazimestanu, z napovedanim mitingom resnice v Ljubljani, na Kosovu in še bi lahko našteval. Zato je treba priznati tedanjemu vodstvu Socialistične Republike Slovenije, kot se je imenovala takrat, da je sprejelo prave odločitve, ko ni priznavalo prevlade ene republike nad drugimi. Torej, ni se vse začelo po volitvah 1990, temveč so bili mnogi koraki storjeni že prej. Že takrat so veliko vlogo odigrali veterani združenja SEVER saj so v istoimenski operaciji obvarovali Slovenijo pred podivjano hordo mitingašev, katerih cilj je bil zamenjati slovensko vodstvo, kot so to storili v nekaterih drugih republikah in avtonomnih pokrajinah. Nova oblast je intenzivirala priprave na osamosvojitev in jo izvedla, saj ni bilo več moč upati na obstoj federacije ali konfederacije, vsaj ne v taki obliki, ki bi Slovencem omogočala dostojno življenje.

Danes, po 24. letih lastne države, imamo veliko težav, ki izvirajo iz tako imenovane tranzicije, za katero imam občutek, da traja in bo trajala v nedogled. Priča smo ideološkim sporom, politika se ne more zediniti niti o datumu nastanka Slovenske vojske, kaj šele o dogodkih izpred 70. let. Govorimo o spravi, a večje, kot je število besed na to temo, manj je sprave. Sprava ni nekaj, kar se kupi na tržnih osnovah, ni je moč vsiliti in ni moč določati, kakšna naj bo. O spravi se enostavno ne govori, temveč se jo udejanji ali pa ne. Današnja prireditev je posvečena mladostni neobremenjenosti. Mlade danes zanimajo popolnoma druga vprašanja, kot pred 24. leti. Moram reči, da tudi mene. Slovenski narod se je bojeval na mnogih frontah v zgodovini in dal premnoga življenja. Danes je boj drugačen.

Žal Slovenke in Slovenci dojemajo kot sovražnika lastno državo, nekateri preklinjajo Rudolfa Maistra, ker bi bili rajši v Avstriji. To je tako bogokletno razmišljanje, da že misel na to človeka zmrazi. A vprašajmo se zakaj tako. Odgovor ni enoznačen, a vsakdanjost ponuja mnoge interpretacije. Vsak dan poslušam: »Država je storila to in to, država se ne odzove, država gor, država dol.« Z državo upravljajo ljudje. Slišimo za predsednika vlade, ministre in še koga, a čas bo, da z imeni in priimki začnemo operirati tudi pri državnih uradnikih. Ministri se menjajo, oni ostajajo, nekateri so večni, a odgovornosti ne prevzamejo. Dober primer je Nujna medicinska pomoč. Neka tako imenovana strokovna delovna skupina je pripravila pravilnik, ki je skregan z logiko. Namesto, da bi v sedanjem sistemu odpravili pomanjkljivosti in ga izboljšali, gredo rušit vse, alternativa pa je slaba.

Ti ljudje danes igrajo vlogo nasprotnikov ljudi. Slišimo besede, da vsaka vas ne more imeti satelitskega urgentnega centra. Se strinjam, a nismo mi krivi, da je danes vsaka vas svoja občina. Občina Kamnik pač ni vas, saj ima 30.000 prebivalcev, skupaj s Komendo pa 37.000. Skratka, žalijo nas tisti, ki naj bi delali za ljudi. Ne bomo odnehali in dovolili, da nam razbijejo dobro delujoč sistem z dobro opremo, ki smo jo sami financirali. To ni ideološko in politično vprašanje, ampak je vprašanje preživetja, zato smo pripravljeni iti tudi na ulico, skupaj z drugimi občinami Slovenije. Na ministrstvu pravijo, da imajo takšne sisteme tudi v tujini. Mene pa zelo malo zanima kako imajo v tujini, saj vse iz tujine ni dobro. Ne bom izgubljal nadaljnjih besed, ker sem že utrujen od te problematike, ki je pereča, a ne edina. Pomembna, ljudem malo znana zadeva je tudi znižanje povprečnine, ki izhaja iz zakona o financiranju občin. Po zakonu bi morali dobiti 630 evrov na prebivalca, do junija smo jih dobili 525, v drugi polovici leta pa naj bi dobili 500 evrov na prebivalca. Vlada je »požrla« svojo obljubo, da bo na drugi strani sprejela ukrepe, ki bodo pomenili prihranek za občine. Z ukrepi, ki so predvideni, si ne moremo pomagati nič. Ta vlada je vlada akademikov, ki niso bili, razen redkih izjem, še nikoli na izvršilni funkciji, da bi videli, kaj je realnost.

Lepe misli so prispevek k splošni kulturi, nasitijo pa ne. To se vidi tudi pri prodaji državnega premoženja, kjer bodo za poceni denar prodali nekoč paradne konje, a ne samo te. Na seznamu so podjetja, ki še vedno prinašajo dobiček. Če v naši državi ne najdemo nekaj sposobnih ljudi za upravljanje teh podjetij, potem nismo vredni, da obstajamo. Morda bi pa med prostovoljnimi gasilci našli koga, saj so gasilci zadnje čase dobri čisto za vse, celo za prve posredovalce nujne medicinske pomoči. Sliši se cinično in sarkastično, a žal ni daleč od resnice.

Medtem, ko se nekateri ukvarjamo s temami, ki še kako zadevajo prebivalstvo in so razvojne, so drugi še vedno v ideoloških razpravah o dogodkih pred 70. leti. Spletna omrežja so polna sovražnega, žaljivega in skrajno ponižujočega govora. Velikokrat skritega za anonimnimi vzdevki, kar ni pošteno. Kdor komentira, naj se izpostavi. Ugotavljam, da gre večini teh Facebook komentatorjev zgolj za ustvarjanje nemira in politizacijo, za pesnika, denimo, do včeraj še vedeli niso. Sedaj se je razvnela javna razprava, ki bi se morala že prej. Zanimivo pa je pa je, da okrogle mize o pesniku prirejajo literati iz Ljubljane, večina od njih pa sodi v prepoznavno politično okolje. Če jim je pesnik Balantič tako blizu kot pravijo, bi morali že zdavnaj predlagati poimenovanje kakšne državne ustanove po njem. Ne bomo dovolili nikomur, da Kamnik izrablja za svoje politična ali kakršna koli drugačna prepričanja. Dejstvo je, da javne razprave pred uvrstitvijo točke na Občinski svet ni bilo in to je treba priznati, ne glede na vsa pisanja, mnoga med njimi popolnoma neprimerna in skrajno žaljiva, največkrat v stilu naši-vaši. So si pa zagovorniki in nasprotniki poimenovanja edini v eni stvari. Oboji trdijo, da jih je več. Če bo šla stvar zelo daleč, je možen tudi razpis referenduma, kar pa bo edini verodostojen pokazatelj dejanskega stanja razpoloženja ljudi glede vprašanja imena knjižnice in koliko katerih dejansko je.

Ja, spoštovane gospe in gospodje, to je naša realnost, tako kamniška, kot slovenska. Ukvarjamo se s problemi, kjer je možno razplamtevati sovraštvo, zaničevanje in podcenjevanje, namesto, da bi se ukvarjali z razvojnimi problemi. Mene bolj skrbi dejstvo, da nimamo učinkovitega boja proti korupciji, da je možno izigravati sistem z zdravniškimi opravičili, da nobena sodba ne zdrži, da mečemo milijarde v banke, ki jih bomo potem poceni prodali, da ne poberemo davkov, da mladi, ki smo jih izšolali, odhajajo v tujino, kjer jih sprejmejo z odprtimi rokami, saj zgolj požanjejo tam, kjer niso sejali. Poleg vsega se gremo še reforme v zdravstvu, ki so namenjene lobijem.

»Bodi zdrava, domovina, mili moj slovenski kraj, ti prekrasna, ti edina, meni si zemeljski raj. Tuje šege, tuje ljudstvo so prijat’li, bratje ne, slava le slovansko čustvo, srce moje veseli,« tako pravi pesem. Zavedajmo se, kdo in kaj smo, počastimo uspehe, priznajmo napake, pustimo za seboj obtoževanje in Slovenija bo postala bolj prijazna do vseh. Spoštovane gospe in gospodje, iskreno vam čestitam ob prazniku naše domovine, z željo po miselni svobodi! Hvala!«

Odgovornost do domovine, do miselne svobode leži predvsem na mladih, saj so prav oni arhitekti na gradbišču prihodnosti. In tudi o njih, mladih, je tekla beseda, rdeča nit današnje proslave. Mladi so v video prispevkih razmišljali o Sloveniji, kaj jim je všeč in česa se bojijo, bodo v domovini ostali ali se bodo raje podali s trebuhom za kruhom v tuje dežele. »Mladost, oh ta veličina mladosti. Njena moč, njeno zaupanje vase, njena domišljija. To je preizkušnja, izpit življenja. Spomini na zadovoljstvo, vdanost in obžalovanje – tega se nikoli ne pozabi.«

Svetlobni efekti, ki so oder Glavnega trga v Kamniku osvetljevali v barvah slovenske zastave so slovesnosti dali duh domoljubnosti in ponosa, da živimo na koščku zemlje, bogatemu z naravnimi lepotami in dobrinami, da lahko govorimo svoj jezik in odločamo o svoji usodi. Da se lahko šolamo, delamo, ustvarjamo in skupaj gradimo prihodnost. Skladbe Zlatorog in Maček v žaklu v izvedbi Mestne godbe Kamnik pod taktirko Martina Dukariča, pesmi Se šetala, Sinička, Al’ si ti al’ nisi ti moj ljubi v izvedbi Mateje Starič in harmonikarja Janeza Dovča so prevzele poln trg obiskovalcev. Po srednjeveškem mestu Kamnik, mestu z dušo, je pel slovenski jezik v čast lepotam, ki krasijo našo Slovenijo. Z izbranimi recitali Bine Štampe Žmavc – Sreča in Toneta Pavčka – Ko hodiš … v izvedbi Gregorja Grudna se je samo še poglobila misel, da se je potrebno do naše domovine – države in do vseh nas, ki živimo v njej, obnašati odgovorno, ker le tako nam bo ta domovina tudi ostala dodeljena. Na zdravje Slovenija in uspešno prihodnost!

Fotografije: Mitja Ličar

Oglasno sporočilo