Po Dobenu in Rašici se sprehaja medvedka z mladičema

1341

Čeprav Dobeno in Rašica nista v območju medveda, je v zadnjih dneh tam medvedka z mladičema. Videlo jo je več ljudi, a ni nikogar napadla. V občini Sodražica so preizkusili nov način lovljenja in sledenja medvedov.

Medveda, ki ga ujamejo s cevno pastjo, najprej uspavajo, nato pa mu namestijo telemetrično ovratnico, da lahko opazujejo, kje se giblje. (Foto: arhiv projekta Life Dinalp Bear)

Prebivalce občin Mengeš in Trzin so vznemirile informacije, da se po Dobenu in Rašici sprehaja medvedka z dvema mladičema. Vest je potrdil starešina mengeške lovske družine Jože Vahtar, ki pravi, da je nepričakovane obiskovalce gozda, po katerem se sprehaja veliko ljudi in štirinožcev, opazilo več očividcev. Našli so tudi stopinje in iztrebke. »Moški, ki je o dogodku obvestil občino, se je ob srečanju z medvedko zadenjsko umikal, prav tako ženska, ki je bila z njim. Do napada ni prišlo. Medvedka z mladičema se na tem območju zadržuje več dni, verjetno bo še nekaj časa trajalo, da bo odšla drugam,« je pojasnil Jože Vahtar. V gozdu so prisotni lovci, ki so v stiku z zavodom za gozdove.

Medvedka ni bila napadalna

Tako mengeški lovci kot zavod za gozdove opozarjajo, naj na območju medveda ljudje psov ne spuščajo z vrvic, naj hodijo po uhojenih poteh, naj se na splošno ravnajo v skladu z zakonom in naj pred medvedom ne plezajo na drevo. Prav tako naj ne tečejo panično stran, ampak naj se počasi in previdno umaknejo, kot je storil očividec, se uležejo na tla ali nepremično stojijo.

Na tem območju, kjer je veliko sprehajalcev in tudi hiš, se, kot pravi Vahtar, »ljudje obnašajo, kot bi bili doma«. S tem je meril predvsem na neprivezane pse in brezbrižno hojo po gozdu, kajti na tem območju do zdaj medvedov ni bilo. Dodaja, da ne bo nevarnosti, če se bodo ljudje pravilno gibali in da je večja verjetnost, da se na človeka prisesa okuženi klop, kot da ga napade medved. Vahtar predvideva, da je medvedka na območje Dobena in Rašice prišla iz brniškega gozda, kjer naj bi jo opazili pred časom.

Miha Marenče iz zavoda za gozdove je potrdil, da je zbranih dovolj informacij, da o prisotnosti medvedke z mladičema ni treba dvomiti. Dodal pa je, da je to zelo nenavadno, kajti mengeški lovci naj medveda tam ne bi videli že desetletja. Dodal je, da medvedka ni kazala agresivnih navad. »Verjamem, da se bo medvedka umaknila, je pa v stiski, ker je ujeta v nekakšen žep, avtocestnega križa,« je dejal Miha Marenče.

Nova metoda za lovljenje medvedov

Sicer pa so raziskovalci v okviru projekta Life Dinalp Bear preizkusili novo metodo za odlov rjavega medveda. Uporabili so cevno past, v katero so v občini Sodražica ujeli starejšo medvedko, ki se je približevala vasem in povzročala škodo. Past so nastavili le nekaj deset metrov od neke hiše, medvedka pa se je ujela po tednu dni. »Past smo nastavili z namenom, da spremljamo medveda, ki povzroča škodo – kje in kam hodi ter zakaj. V okolici Sodražice je bilo to še posebej aktualno, zato smo tam nastavili past, o opazovanju medvedov pa se vedno pogovorimo tudi z lokalnim prebivalstvom,« je povedal Rok Černe iz zavoda za gozdove in koordinator projekta Life Dinalp Bear.

Po navadi medvede med ljudi zvabi hrana, klavniški odpadki, kompost, smeti, sadovnjaki… Miha Krofel, raziskovalec z biotehniške fakultete, pojasnjuje, da v vasi, kjer povzročajo konflikte, pridejo tisti medvedje, ki so izgubili strah pred ljudmi in da je takšnih malo, morda kakih deset od petstoglave populacije. »Strah pred človekom izgubijo, če v bližini ljudi dobijo nagrado, torej hrano, včasih je to namerno, drugič ne. Če ljudje hranijo mladiča, ta nima strahu pred ljudmi, ko odraste, zato lahko povzroča probleme. Medved prav tako izgubi strah, če večkrat v bližini človeka dobi hrano, ne da bi ga namerno hranili,« je dejal Krofel. Pri tem so še posebno problematični klavniški odpadki. »Pri opazovanju medvedov smo opazili, da ljudje veliko klavniških odpadkov nezakonito odvržejo v naravo. Medved jih zavoha na več kilometrov,« opozarja Krofel.

Medvedki, ki so jo s cevno pastjo ujeli v Sodražici, so namestili telemetrično ovratnico, zato zdaj lahko spremljajo, kje se giblje. Kot je povedal Rok Černe, so že ugotovili, da jo pritegnejo sadovnjaki. Zato ljudem svetujejo, naj zrelo sadje čim prej pospravijo, večje sadovnjake pa obdajo z električno mrežo, za katero lahko agencijo za okolje zaprosijo za sofinanciranje v višini 80 odstotkov.

Vir: Dnevnik.si/Andraž Rožman

Oglasno sporočilo