Bilo je nekoč: Kdaj so začeli Domžalci hoditi v Ameriko? 1. del 

653

Po zaslugi domžalskega kronista in župnika Franca Bernika (1870 – 1948), ki je v Domžalah služboval več kot štiri desetletja ter je v besedi, dejanjih in tudi ohranjenih stavbah zapustil bogato kulturno dediščino, lahko podrobno raziskujemo nekdanje življenje našega kraja. Zato se v tem članku vračamo v čas pred 150 leti, v čas zlate dobe slamnikarske industrije, ki je odločilno zaznamovala naše mesto. O začetkih, uspešnem razvoju in koncu slamnikarske industrije je Franc Bernik podrobneje pisal v dveh knjigah Zgodovina fare Domžale in župnijski kroniki.

Domžale so konec 19. stoletja postale eno od središč zgodnje industrializacije v Sloveniji, ki je temeljila na eni sami panogi – slamnikarstvu. Na temelju razvoja slovenske slamnikarske domače obrti od 18. stoletja dalje, so v 60-tih letih 19. stoletja v Domžale prišli Tirolci in Sudetski Nemci, ki so tu dobili osnovno znanje, polizdelke, delovno silo, energetske vire in nekateri tudi premožne neveste. To so nadgradili s podjetniško idejo, sodobno tehnologijo ter razširili prodajo na nova območja. V času pred prvo svetovno vojno, ko je bila slamnikarska industrija na vrhuncu, so največje tovarne zaposlovale okoli tisoč ljudi in na trg poslale več kot milijon slamnikov. Ker so imele tirolske tovarne svoje podružnice po večjih krajih Srednje Evrope, so predvsem ženske šivalke za boljšim zaslužkom hodile na sezonsko delo na tuje. Franc Bernik je takole zapisal v župnijski kroniki iz leta 1920: »Kedaj so začeli Domžalci v Ameriko hoditi? Pred 38 leti, leta 1882 sta tukajšnji slamnikarski tovarnar Krisant Ladstätter in Menkov hotela v Ameriki v New Yorku skupno ustanoviti slamnikarsko tovarno. Poslala sta iz Domžal v New York 2 šivalki: Terezijo Šme (Jurčkovo) in Maričko Štraser. Ti dve sta bili prvi domžalski Amerikanki. Čez eno leto sta se pa še Ladstätter in Menkov naselila. Ladstätter je Štraserjevo nazaj domov poklical. Jurčkova Rezka pa je ostala pri Menkovem v New Yorku. Prihodnje leto sta se Jurčkova in Menkov pisala še po 3 šivalke. In res so šle na to pismo l. 1883 v New York: Marija Zajec (Templavova) iz Sp. Domžal, Marija Flerin iz Zg. Domžal in Marija Rojanc (Tablerjeva) iz Ihana. Marija Flerin je prišla zopet domov in je sedaj omožena v Dobu. Templavova in Tablarjeva sta pa še sedaj v Ameriki. Glede izseljevanja v Ameriko pa je bil potem več let mir. V večjem številu so se začele posebno domžalska dekleta podajati v Ameriko vsled izredno dobrega tamkajšnjega slamnikarskega zaslužka od l. 1905 dalje. Takrat je nastala kar pravcata ‘amerikanska epidemija’ v Domžalah. Vse je hitelo v Ameriko. New York je v kratkem postal prava domžalska kolonija.«

Franc Bernik je domžalske delavke, ki so šle v tujino šivat v slamnikarske tovarne primerjal z lastovkami, ki gredo vsako jesen v razna mesta in se na binkošti vrnejo spet domov. »Tudi ljudje, ki jih srečuješ, vzbujajo takoj tvojo pozornost. Ženske so napravljene ličneje, kot se sicer na deželi ob delavnikih to opazuje. Umevno! Saj prihajajo iz tovarne, kjer opravljajo primeroma prav lepo in snažno delo. Pa so prav mnoge izmed njih videle že tudi nekoliko več sveta, kot samo domači zvonik. Marsikatera je bila kot izurjena slamnikarska šivalka že po eno, po več zim na Dunaju, v Pragi, Budapešti in drugod. A se niso nič prevzele. Saj jih vidiš, kakšne so! Neka prirojena neprisiljena prijaznost jim odseva iz obraza in vsega obnašanja. Sam smeh jih je!«

Ta čas so Domžale doživele gospodarski napredek ter z njim povezane socialne spremembe in prosvetno-kulturni razvoj kot redko kateri slovenski kraj. Tirolci so vse do prve svetovne vojne povečevali svoje slamnikarske tovarne v Domžalah, uspešne manjše so imeli tudi domači podjetniki. Mednarodno uveljavljena slamnikarska industrija je na trg poslala več kot milijon slamnikov in sezonsko zaposlila okoli tisoč delavcev in delavk.

(se nadaljuje)
K. R. K.

Lit.: BROJAN Matjaž: Slamnata sled Domžal: 300 let slamnikarstva, KDFBD, Domžale 2012; ROŠKAR Saša: Sprehod med tovarnami slamnikov v Domžalah, Občina Domžale, Domžale 2015 ROŠKAR, Saša: Zgodba o slamnikih na Domžalskem, Občina Domžale, Komisija za turizem, Domžale 2009; ROŠKAR Saša: Sprehod med tovarnami slamnikov v Domžalah, Občina Domžale, Domžale 2015.

Fotografija: Eden od oglasov v časopisu Domoljub, 27. februar 1908.

 

Oglasno sporočilo