Da ne pomislite, da žene, ki so kmetijah in podpirajo tri vogale čepijo samo doma in za štedilnikom, ter sem ter tja zaidejo še na njivo in v hlev. Kje pa znajo se tudi poveseliti in kam na lepše iti, če jih le njihova predsednica Vida Capuder povabi. In tokrat so se prvi delovni dan v tednu, ko je mogoče doma ostalo še kaj za pospravit od nedelje, kje pa so vse postorile in “nardile šik”, da so jo le lahko mahnile v svet. A leta naredijo svoje, in tako za kam daleč le niso več, a ker so skupina, se mlajše prilagajajo starejšim in zato so tudi izleti v bližnjo okolico.
Tako so se v ponedeljek odpravile raziskat Trnjavo, naselje le lučaj stran od Lukovice, kjer je tudi kaj videti. Najprej so se ustavile ne ekološki kmetiji Vazar pri Škrbetovih, kjer so se seznanile z zgodovino kmetije, ki jo je predstavil Rok mlajši član kmetije. Končal je tudi vrtnarsko šolo in se sedaj doma poleg živine ukvarja tudi s sadikami, ki jih prideluje v rastlinjakih. In ker so že ravno tam, je priložnost, da se obogati raznovrstno domače cvetje z novimi sadikami. No, ne le cvetje, tudi kaj takega se najde pri Vazarjevih, ki bo kasneje dajalo obilen sad v veselje domače gospodinje in domačih, ki ga bodo zaužili, čeravno so ekološka kmetija in se ukvarjajo z zelenjavo na mizah, niso bili pridelki iz toplih gred, ampak okusno pecivo in druge dobrote, tako, da bodo dame zdržale do naslednjega postanka. Pot jih vodi mimo športnega parka v Trnjavi do kmetije Pr´Bregar, kjer jim kmetijo predstavi predsednik ŠKD Bregar Matej Juteršek. Beseda nanese o konjih, ki morajo biti na kmetijah, čeravno so samo za nedeljsko jezdenje, se razvname debata. Saj veste, tista zakaj tako, kaj je to za ena pasma in tako dalje. No, niso govorile samo o kmetijah, saj tega imajo doma dovolj, ampak so tudi kakšno šalo pred izdatnejšim obrokom povedale. Ko so takole lepo sedele za mizo, uživale v hladnem pivu Rokovnjač in kaj bi pile drugega v deželi rokovnjačev, je bil čas tudi za statistiko. Ker se o letih dam ne govori, smo jih takole malce sešteli in zdelili, a čeravno mi matematika ni neznanka, sem kar dvakrat seštel in zdelil. A tudi glavi ni za zaupat in sem zato pritisnil še nekajkrat na kalkulator, a številka ni bila nič manjša. Kar 2535 let so nabrale, torej so bile v povprečju stare 70,41let. Saj to ni toliko boste dejali, a naj zapišem, da jih je bilo le 36 in to klenih, veselih, dobrodušnih in mladostnih dam. A da se znajo kljub letom poveseliti smo ugotovili tisti, ki smo bili poleg. Saj čim so se ustavile, je že bilo slišati petje in harmoniko, naj si bo iz njihovih vrst ali sposojeno. Ko je njihova harmonikašica odšla, so v svojo sredo povabile Emo Smolnikar in veselje se je začelo. Da je dekle lahko malce predahnilo, so opravile še ogled kmetije in se seznanile tudi z najstarejšim zajcem in to sto let starim. Ker pa so iz kmetij, so takoj ugotovile, da to le ni zajec, ampak tista žival, katere ime največkrat slišiš med vozniki, osel seveda. Prav prijetno je bilo na tokratnem druženju v Trnjavi, a vsega lepega je enkrat konec in doma čaka delo, ki zahteva ženske roke. Toliko časa je še bilo, da so se med kavico dogovorile, da bo naslednje srečanje, sedaj ko so po ravnini pridobile kondicijo, v Gradišču.
DJD
