Proti stoletju in pol svojega obstoja gre pot slavne Mengeške godbe, kakor so jo s tem pridevnikom že zdavnaj opisovali stari Mengšani. S svojimi številnimi kakovostnimi nastopi godba na najboljši možni način izpisuje zdajšnja poglavja svoje dejavnosti. Med te uspešne nastope, ki so obarvani s prazničnim razpoloženjem in božično-novoletnimi občutji, lahko umestimo letošnji božični koncert, ki ga je godba v polni sestavi pod vodstvom kapelnika Dimitrija Ledererja na dan sv. Štefana – 26. decembra 2018 uprizorila v svojem, to je mengeškem kulturnem domu. Bilo je lepo božično kulturno doživetje, ki je ob dokazani kakovosti pihalnega korpusa in z omenjenim vzdušjem Mengšanom podarilo imenitno darilo kot nadgradnjo vznesenega božičnega časa.
Tega dne, na Štefanovo, sta v popoldnevu in večernem času minili popoldanska in večerna predstava. Razigrani kapelnik Dimitrij Lederer je svoj pihalni orkester vešče popeljal skozi program, ki ga je izbral: med zahtevnimi »komadi«, ki so iz orkestra izvabili poudarjeno zahtevno muziciranje in med lahkotnejšimi božičnimi melodijami, kakršne v tem času lepo božajo uho in počutje vsakega človeka, ki čuti po naše in spadajo v romantični božični čas.
Oba koncerta, ki ju je vešče in s pravo mero prijetne sproščenosti z besedo vodila napovedovalka Barbara Božič, je začenjala Mengeška koračnica mengeškega avtorja Primoža Kosca, sledila pa Privškova Tam, kjer sem doma ter Moj lipi Anđele v priredbi domačega godbenika Primoža Pera z vokalnim prispevkom pevskega gosta Matjaža Mraka. Temu božičnemu začetku večera sta sledili glasbeno najzahtevnejši točki večera: Jericho B. Appermonta in Vesuvius F. Tichelija.
Sploh v slednji je Mengeška godba vnovič dokazala svojo nesporno kakovost. S to točko, ki je več kot očitno dokazovala poustvarjalno kakovost pihalnega muziciranja, je bil dosežen presežek tega večera. Z »Vezuviusom« so glasbeniki dokazali, na katerih osnovah temelji njihova umestitev med najkakovostnejše slovenske pihalne orkestre, kamor so se mengeški glasbeniki nedavno uvrstili. Tudi aplavz je dokazal, da so poslušalci prepoznali omenjeno visoko kakovost svojih glasbenikov.
Znani legendarni mengeški glasbenik Vinko Sitar je domači glasbi tokrat prispeval skladbo Vsak po svoje, nato pa smo doživeli še dve božično naravnani skladbi z vokalnim prispevkom Matjaža Mraka: Naj sneži in Beli božič.
Drugo osredje programa je bil Čarovnik iz Oza, skladba, ki je prav tako navdušila poslušalce. Izvajana je bila seveda pod vodstvom »čarovnika iz Mengša« – Dimitrija Ledererja. Skladbi Walking in the air je svoj lepi in mladi vokal prispevala Kika Szomi Kralj, ki je sicer kot godbenica – klarinetistka tudi v Mengšu dokazovala svojo izjemno uspešno pot mlade glasbenice. Prav Kika, pevka v duetu z Matjažem Mrakom – Maja Keržič in Klemen Juvančič na ksilofonu so gotovo tisti prihajajoči obetavni glasbeniki, ki so pomenili enkratno mlado poživitev obeh koncertov. Vsi so učenci Glasbene šole Domžale.
Koncerta sta minila z božično obarvanima skladbama in nekaj dodatki, ki so Mengšane na krasen način obdarovali v njihovem praznovanju najlepših praznikov leta, predvsem pa utrdili v njihovem odnosu v kraju že sicer zelo priljubljene Mengeške godbe. Ob tej priložnosti je treba omeniti tudi prisrčne nastope Mengeških mažoretk, ki jih vodi Anita Omerzu Tome. Vse to je znal v pozdravni, oz. zahvalni besedi pred koncem omeniti predsednik godbe Žan Avbelj.
Na drugem od obeh koncertov je svoje krajane nagovoril stari in pred nekaj tedni na novo izvoljeni župan Franc Jerič s slavnostno besedo ob državnem prazniku samostojnosti in enotnosti. Svojim občanom je seveda izrekel tudi najboljše želje za čas oz. leto, ki prihaja. Večerna prireditev je bila tudi priložnost za to, da je Turistično društvo Mengeš podelilo nova priznanja društva za lepo urejene hiše in njihove okolice.
Bil je lep, topel in privlačen večer, ki ga je v drugem, to je večernem koncertu sklenila večno lepa Sveta noč. Tako se je sklenila prireditev, ki jo bodo prisotni Mengšani zagotovo ohranili v svojem spominu vsaj do prihodnjega leta, spomin na ta mengeški Štefanov koncert pa se bo malček ohranil tudi s tem zapisom.
Ob voščilu in čestitkah, ki jih izrekam z zahvalo za lepo glasbeno doživetje, upam, da je omenjeni koncert samo še stopnica na poti k novim in novim glasbenim uspehom slavne Mengeške godbe. Ne le zaradi omenjenega doživetja, ki sem ga doživel v Štefanovem večeru, pritrjujem prednikom, da si Mengeška godba tudi v teh časih zasluži omenjeni pridevnik.
Matjaž Brojan, novinar, publicist
