Domžalska industrijska dediščina: Življenje s tovarno TOKO Domžale – Šport in kultura

252

Danes mineva skoraj dvajset let odkar tovarne TOKO v Domžalah ni več. V Slamnikarskem muzeju v Domžalah smo se odločili, da pobliže predstavimo nekdaj izredno pomembno domžalsko tovarno usnjene galanterije v razstavi z naslovom TOKO Domžale – Tovarna TO(rbic) in KO(včkov), ki bo na ogled do konca letošnjega leta.
V prejšnjem prispevku je bila podrobnejše predstavljena socialna skrb za delavce tovarne TOKO, saj je bila tovarna v Domžalah z največ zaposlenimi. Delavcem je nudila različne oblike socialne varnosti – zavarovanja, stanovanja, ugodne stanovanjske kredite, solidarnostne pomoči, kadrovsko štipendiranje otrok zaposlenih itd. V tovarni so poskrbeli tudi za stalno strokovno izobraževanje, uvajalne seminarje za novo zaposlene, dijake in študente na delovni praksi, različne tečaje, uporabo počitniških kapacitet, jubilejne nagrade, dogodke, kulturne in športne prireditve, strokovna potovanja in izlete. Za družabno življenje »Tokovcev« je skrbela predvsem sindikalna ter mladinska organizacija, ob veliki podpori vodstva in splošno kadrovskega sektorja.
Za učinkovitejše medsebojno informiranje o delu in življenju v kolektivu je skrbelo to-varniško glasilo Indikator. Informativno-politično glasilo delavcev delavne organizacije TOKO Domžale je izdajal delavski svet od 1978 dalje do 1988. Do leta 1987 je izhajal enkrat mesečno, nato pa štiri številke na leto. V glasilu so bile zbrane različne informacije, ki so jih delavci potrebovali za vse-splošno vedenje o delovanju tovarne – od zakonodaje, predstavitve delovanja različnih obratov, tehničnih in tehnoloških dejstev do družabnih dogodkov. Glasilo je bilo pomemben vir informacij tudi za razstavo v Slamnikarskem muzeju.
Športno rekreativna dejavnost je pomembno vplivala na zdravje in počutje delavcev ter krepila medsebojne odnose pri delu. V okviru vrst športne rekreacije je bilo smučanje tisto, ki je imel v Toku najdaljšo tradicijo. Delavci so se redno udeleževali »Šuštariad in Usnjariad«, tradicionalni športni prireditvi, ki sta ju organizirali kolektivi usnjarske in usnjarsko predelovalne industrije v Sloveniji. Organizirali sta se v zimskem (tekmovanje v tradicionalnem veleslalomu) in spomladanskem času (tekmovanja v nogometu, kegljanju, balinanju itd.). Leta 1988 je bila tovarna TOKO tudi gostiteljica Usnjariade, ki so se je udeležili kolektivi tovarn Peko Tržič, Sava Kranj, IUV Vrhnika, Alpina Žiri, Trio Tržič, Konus Slovenske Konjice, Galant Ljubljana, Tovarna usnja Slovenj Gradec.
Za pevsko kulturo je skrbel Ženski pevski zbor Toko, ki je deloval pod vodstvom Mare Vilar. Ustanovljen je bil leta 1978 ob pripravah na proslavljanje dneva žena v TOKO. Sestavljale so ga delavke, zaposlene v TOKO in so s petjem popestrile različne delovne proslave. Na začetku sta zboru nudila strokovno pomoč prof. Matija Tomc in Stane Habe. Zbor se je redno udeleževal pevskih revij v domžalski občini, pevskega tabora v Šentvidu, srečanj pevskih zborov usnjarsko predelovalne industrije v Slovenj Gradcu itd.
Po letu 1997 so se pevke preoblikovale v manjšo pevsko skupino Ljudske pevke – Ginko, od leta 2003 pa se imenujejo Ljudske pevke iz Domžal.
(se nadaljuje), K. R. K.

Lit. in viri: Gornik-Kugler Marija: Kadrovska politika in planiranje kadrov v DO Toko, Diplomska naloga, FSPN, Ljubljana 1983; Indikator informativno-politično glasilo delavcev delovne organizacije, TOKO DOMŽALE, 1978 – 1988; Pevec Pavel: Ljudske pevke Kulturnega društva Domžale. V: Tone Juvan (ur.), Pesmi, ki jih pojejo ljudske pevke Mare Vilar iz Domžal. Domžale: Kulturno društvo Domžale, 2011, str. 1–2.

Oglasno sporočilo