Naravovarstvenik in svobodni raziskovalec Anton Komat: »Sodobna mesta so zgrajena za potrebe avtomobilov ne pa človeka in dreves«

0
1873

Anton Komat je človek s poslanstvom. Zaveda se, da je še kako boleče onesnaženje divje lepote tako v zunanjem svetu kot tudi v naši notranjosti. In ve, da pri slednjem sodelujejo tudi mnogi mediji, ki nas, kot se je izrekel, bombardirajo z nepomembnimi novicami.

Kaj menite o novem mostu čez Kamniško Bistrico pod Šumberkom? Naj nas pogled na »betonske kolose« za kolesarje in pešce na vsakih 200 m radosti?
Novi most stoji na mestu, kjer se tokova Bistrice in lesovje Šumberka najbolj zbližata, zato bi se že iz krajinskih in estetskih razlogov spodobilo postaviti leseno ločno konstrukcijo, zelo privlačen bi bil tudi pokriti most. Seveda brez betonskih temeljev v obsežnem prodišču hudourne reke ne bi šlo.

Na vseh novih parkiriščih pri trgovskih centrih politika dopušča ureditev brez ozelenitve. Mercator je bil zadnji, ki se je še držal predpisov.
Ni mi jasno, zakaj se projektira in podpira brezčutno betoniranje in asfaltiranje javnih površin. Na žalost opažam take površine tudi okrog stanovanjskih hiš. Vse je pod betonskimi ploščami ali asfaltom, morda nekaj obžaganih rogovil životari v koritih. To je podoba odtujenosti od narave, da ne rečem podpora lenobi. Kdo bo pometal listni opad, pobiral odpadle veje in Bog ne daj, da kaj od tega pade na avto?

Kakšen je vaš pogled na invalidne domžalske drevorede?
O tem sem že obširneje pisal v svoji kolumni v Slamniku. Naj ponovim le bistvo, sodobna mesta so zgrajena za potrebe avtomobilov ne pa človeka in dreves. Tako človek kot drevo sta v mestu postala tujca, zato oba sanjata gozd. Ob tem lahko človek kadarkoli obišče gozd, mestno drevo pa trpi pohabljeno in obžagano ter lačno in žejno v luknji sredi asfalta. Motorne žage smo dali v roke ljudem, ki nimajo pojma o biologiji.

Kako je z lokalno oskrbo šol – pridelki, je lokalno pridelana hrana res boljša od uvožene?
Znan je lokalni način pridobivanja hrane – saj lokalni pridelovalci (naučili so se v zadnjih 30 letih) pridelujejo hrano na enak način kot drugje po svetu – z obilico umetnih gnojil, insekticidov in pesticidov (prepovedane v Sloveniji na črno uvažajo iz Madžarske in Hrvaške…).
To, kar se dogaja s prehrano otrok v VVZ in OŠ, je kriminal in storilci sodijo pred sodišče. Otroci morajo dobiti biotsko najbolj kakovostno hrano, torej sonaravno in lokalno pridelano sezonsko hrano, ne pa da je kriterij najnižja cena. Taka hrana prihaja večinoma iz Padske nižine, ki je s pesticidi najbolj kontaminiran del Evrope. Kako lahko spite vsi tisti, ki ste spisali in sprejeli tako pravno rešitev, da ogroža zdravje otrok?

Kako je v Domžalah urejeno vrtičkarstvo?
Med občani je izjemno zanimanje za skupinske vrtove, vendar se nihče na občini ne zgane. Morda se bo kakšen kmet odločil, da travnik v zaraščanju odda vrtičkarjem. V izpodbudo naj povem, da se na hektarju lahko uredi okrog 80 vrtičkov s površino dobrih 100 m2 in če je letna zakupnima recimo 0,5 €/m2, potem bi ta kmet prejemal letno rento najmanj 4.000 €!

Kakšno vodo pijemo Domžalčani? Katero od črpališč je najbolj pomembno za občino in kakšna je voda konkretno iz črpališča na Mengeškem polju?
Ne vem, ker že nekaj časa teh podatkov nisem spremljal niti preverjal.

Bi Slovenija lahko vodo izvažala?
Lahko bi jo, pa je ne. Sodobna politika je postala le še servis kapitala ne pa državljanov, zato vodne vire preko koncesij predaja tujcem in to kar za več desetletij. Dosegli smo vnos pravice do vode v Ustavo RS, vendar se izvedbena zakonodaja ni niti z besedico spremenila. Narod ima reklo: »Ne pustite se peljati žejne čez vodo!«, vendar prav to dopuščamo. Še vedno z vso ihto reguliramo vodotoke, s tem pa le pospešujemo odtok vode iz dežele. »Borba proti poplavam« je zelo priročen izgovor za ta okoljski kriminal.
Danes je super kšeft, da najprej napravijo problem in ga potem rešujejo, v obeh primerih pa jim prijetno šumi na bančnem računu.

Kako bi ocenili kakovost slovenske vode?
Na kratko takole, četrtina vodnih virov je brezhibna, četrtina zastrupljena in polovica na sami meji kontaminacije. Nič kaj spodbudno za deželo, ki naj bi bila bogata z vodo.

Plastenka ali voda iz pipe?
Ljudsko reklo pravi, da je voda živa, dokler teče. Voda v plastenki je mrtva voda, je kot sporočilo sodobnega brodolomca, je kot ptica v kletki, ki ne poje več, ker nima veselja do življenja. Torej borimo se za živo in zdravo vodo iz pipe!

V nekem intervjuju ste dejali, da je bizarno, da ministrstvo za zdravje propagira zdravo življenje in prehrano, bogato s sadjem in z zelenjavo, obenem pa vemo, da je 70 odstotkov sadja in zelenjave kontaminirano s strupi. Zakaj to sprenevedanje?
Povedal sem, da oblast služi kapitalu in ne ljudem. V tem primeru je v igri prevara t. i. »še dopustnih doz« strupov v hrani. To pa je zgolj gnili kompromis med politiko in kapitalom, ki naj bi ljudem dajal lažni občutek, da je vse pod kontrolo in varno. Vprašajmo se raje, zakaj smo na prvem mestu v EU po incidenci rakavih obolenj!! Kje je tu zdravstvena preventiva?

Se vi osebno prehranjujete z mesom?
Da, z ribami in zelo poredko z divjačino.

Zakaj država ne zagotovi, da bi bila ekološko pridelana hrana cenejša in zakaj ne zagotovi biotske raznovrstnosti hrane?
Sistem subvencij podpira vse večjo koncentracijo posesti, torej industrializacijo kmetijstva s še več kemikalijami in strupi, torej s še bolj uničeno naravo in zdravjem ljudi. Ali veste, da je zaradi tega idiotizma oblasti pri nas v le desetih letih propadlo 18.000 malih kmetij! Poglejmo niz: mali kmet je temelj samooskrbe lokalne skupnosti, samooskrba je temelj prehranske varnosti vsakega naroda, prehranska varnost pa je temelj nacionalne varnosti vsake države! Narod, ki se ni sposoben prehraniti, je kratkega daha in diha.

Kaj lahko pri tem storimo državljani sami?
Kupujte na tržnicah ali neposredno pri malih kmetih v okolici Domžal. In spremenite trate v pridelovalne vrtove. Pridelali boste živo zdravo hrano, in imeli zastonj fitnes in solarij, v poletni vročini pa še brezplačno savno.

V svojih stališčih izpostavljate tudi vprašljivost koristnosti dojenja. Pojasnite, prosim.
Nikoli nisem zanikal izjemne koristnosti dojenja tako za otroka kot za mater. Nasprotno, materino mleko je čudež življenja, saj zadostuje otroku za celovit razvoj od rojstva in dokler ne shodi. Problem se pojavi le v primeru, če je mati kontaminirana s hormonskimi motilci. Takrat je bolje, da se odreče dojenju, da ne zastruplja otroka. Na žalost temu problemu zdravstvo ne posveča pozornosti.

Katere škodljive državne projekte ste preprečili s svojimi aktivisti do danes?
Svobodnjak sem že več kot 25 let in mnogo tega se je zgodilo in se še dogaja. Uspelo nam je doseči prepoved uporabe številnih nevarnih pesticidov, genotoksičnih, mutagenih in rakotvornih snovi, hormonskih motilcev, živčnih in čebeljih strupov. Skupaj s Tržačani nam je po več kot desetih letih uspelo preprečiti gradnjo plinskih terminalov v Tržaškem zalivu; HE, ki bi uničile reke Sočo, Idrijco, Savo Dolinko in Muro, goloseke v Triglavskem narodnem parku, dosegli smo objavljanje rezultatov analiz kontaminiranih vodovodov in njihovo sanacijo, umik intenzivnih nasadov iz neposredne bližine naselij, problem gramoznic polnih strupov na Dravskem polju in še mnogo drugega.

Imamo v Sloveniji neodvisne okoljske institucije?
Ne, ker jih vsaka trenutna oblast sistematično zatira. Pri življenju je pustila le tiste, ki odpirajo probleme po poprejšnjem dogovoru z oblastjo. Tudi meni so ponudili tako kravjo kupčijo, dobil sem ponudbo rednega priliva državnega denarja pod pogojem, da ne bom odpiral problemov po svoji presoji ali v želji, da pomagam prizadetim ljudem, pa sem odklonil sodelovanje, ker moja vest ni naprodaj. No, in tistega dne sem postal »ekoterorist«, kar je zame odličen kompliment in dokaz, da sem na pravi poti.

Pestijo nas podnebna, prehranska, zdravstvena, energetska in finančna kriza. So rešitve preproste in jih hočemo videti ali moramo napraviti radikalne spremembe?
Problem je enostaven, vendar brez radikalnih sprememb za človeštvo ne bo rešitve. Če je ekologija temeljna biološka veda o spletu življenja našega planeta, bi morali razviti ekonomijo dobrega gospodarja, ne pa ekonomijo roparja in uničevalca. Zavedati se moramo, da je dogma neomejene rasti le navodilo za malce bolj zakompliciran samomor človeštva. V naravi neomejeno raste le rakavo tkivo, za katero vemo, da ubije gostitelja, s tem pa tudi samega sebe. Torej je rakavo tkivo morilsko in hkrati samomorilsko. Ali bomo še naprej strumno korakali po poti skupinskega samomora? Ali ni škoda človeka, ki bi lahko bolje uporabil svoj razum? Spomnimo se antičnega pregovora: »Kdor ne pozna svoje meje, naj se boji usode!«

Opišite nekaj značilnih manevrov trgovcev, ki, kot ste se enkrat slikovito izrazili, nategujejo rajo.
Naj bo eden dovolj. Znanka je rekla: »Ali veš, da prodajajo eko-trajno mleko?« in mi ga porinila pod nos. Kar streslo me je, torej prodajajo ekološko mleko, ki naj bi bilo trajno obstojno. Odgovoril sem ji: »Preberi deklaracijo na hoboku bele barve za zid in tam bo pisal rok obstojnosti te barve. Kako naj bo mleko trajno, če barva ni?«

Znano je, da meritve zraka in vode kažejo nenevarne koncentracije strupov, drugačne rezultate bi pokazala analiza tkiv živali in človeka. Imamo v Sloveniji verodostojen biomonitoring?
Poznati je treba procese biomagnifikacije, bioakumulacije in biokoncentracije toksinov skozi prehransko verigo. Če bi merili koncentracije toksinov v organizmih, bi se zgrozili, prav zato se pri nas biomonitoring ne izvaja. Ker tu ni dovolj prostora, lahko o tem berete v mojih knjigah. Na žalost osnov praktične toksikologije drugje ne boste našli.

Vaše stališče je, da družba, kot takšna ni modra, sicer ne bi počela takšnih neumnosti. Kaj je osnovni povzročitelj nezavedanja v človeku?
Biologija pozna nagon za preživetje osebka in nagon za preživetje vrste. Oba nagona morata delovati, vendar smo ljudje ob poudarjenem individualizmu pozabili na preživetje človeške vrste. To se nam zna usodno maščevati.

Kdo ima pravzaprav interes, da bi se ljudje v nedogled vrteli v krogih pasivne prepuščenosti vzorcem?
Manipulacije se vse bolj nasilno dogajajo s ciljem podrejanja, zastraševanja in sejanja tesnobe med ljudmi. Na ta način se družbeni prostor sesuje in ljudje postanejo zelo ranljivi in vodljivi.

Sicer ne prisegam vedno na zarotniške teorije, toda ali bi lahko menili, da obstajajo službe, ki preučujejo vzvode človeške odvisnosti in jih potem izkoriščajo v svoje namene?
Jasno, na tem področju po svetu delujejo tajni štabi izvedencev različnih strok, od psihologije in psihiatrije do sociologije, kulturologije, prava in politologije.

Reciva še kakšno o medijih, ti naj bi bili načeloma neodvisni z obveznostjo do resnice. Kateri mediji v slovenskem prostoru sledijo tej paradigmi?
Velja enako kot za politike. Bili so časi verodostojnih, spoštovanih in uglednih medijev, danes so mediji v razsulu. Povsod poteka bombardiranje s popolnoma nepomembnimi novicami, z edinim ciljem, da človek iz nenehno se spreminjajočih koščkov ne zmore več sestaviti mozaika resnice. Resnica je postala najbolj nevaren koncept, predvsem, če se skriva pod krinko objektivnosti. In prav to se dogaja.

Nekoč ste dejali, da so politiki fičfiriči, ki si želijo biti le všečni. Obstajajo kakšne svetle izjeme?
Čas velikih državnikov je nepreklicno minil. To so bili ljudje s karizmo in avtoriteto, ki jim je ljudstvo zaupalo in verjelo na besedo. Bili so velike osebnosti. Danes politika ni več prostor odločanja, pač pa postaja prenašalka in zagovornica odločitev, ki jih je le v imenu svojega profita sprejel globalni kapital. Kljub temu med ljudmi še vedno obstaja želja po odločnih politikih, ki potem dopušča, da na oblast naplavi avtoritarne, diktatorske ali celo tiranske modele.

Kaj svetujete glede na to, da je večina politikov popolnoma ideološko in zdravstveno nepismena?
Sodobni politiki so v večini primerkov družbeno nevarni osebki, nepismeni na mnogih področjih. Pravzaprav so mojstri le v narcisoidnem nastopaštvu, laganju in kopičenju denarja v davčnih oazah. Vse bolj postaja problem, kako se jih znebiti. Bistveno vprašanje demokracije niso več volitve, pač pa stvarna možnost odpoklica skorumpirancev in pokvarjencev, ki so ob volitvah z lažmi prišli na oblast.

Koliko ljudi ste že okužili s svojimi produktivnimi (eko) idejami?
Kolikor sem jih, sem jih premalo. Ves čas pa sem se držal zaveze, da poskušam širiti resnico in praktična navodila za preživetje v tem ponorelem svetu.

Kaj si lahko obetamo od prihodnosti?
Sistemska teorija nas uči, da je civilizacija na razpotju, v coni razcepa (coni bifurkacije), ali bomo preskočili v novo trajektorijo sistema po meri človeka in narave ali pa bomo propadli v grozotah tehnološke tiranije. Ne zavedamo se še, da narava delovanja tehnike ni združljiva z načeli političnega odločanja. Vprašajmo se, kaj bo tehnika naredila iz nas. Prevlada tehnike prinaša konstrukt androida, s tem pa konec demokracije in zanesljiv propad Zahoda. Dejstvo je, da države s političnimi sredstvi ne morejo več vplivati na potek dogodkov, kar pomeni konec neodvisnosti nacionalnih držav. Države le še popuščajo finančnemu izsiljevanju, zakrinkanem pod pogoji za dodelitev novih posojil, potrebnih za odplačevanje dolgov. Bremena dolgov so strahotna.

Saša Bešter

Oglasno sporočilo