Plečnikova dediščina v Domžalah in okolici (3)

0
362

Jože Plečnik se je rodil pred 150 leti in prav je, da se tudi v Domžalah spomnimo na enega naših največjih slovenskih arhitektov in kot na zadnjega svetovnega univerzalnega umetnika.

Kor v cerkvi Marije Vnebozete v Domžalah. Vse lesene elemente so izdelali v Vrečarjevi delavnici. Posebnost je orgelska omara iz leta 1928, pri kateri sta sodelovala še dva pomembna umetnika: načrt je pripravil Ivan Vurnik, kiparski elementi pa so nastali po načrtih Franceta Kralja. (Foto: Roman Kos)

Leta 1951 je župnik Matija Tomc prosil Jožeta Plečnika za načrt obnove in povečave kora v domači cerkvi, ki je bil v slabem stanju in vsekakor premajhen za  župnika  in skladatelja Tomca. Plečnik je kor povečal – podaljšal, kar vse do oken. Ograja je sestavljena iz lesenih arhitravov, ki posnemajo kamnite detajle. Pod vrhom jo zaključujejo pentlje, pogosto uporabljen Plečnikov motiv. Vse lesene elemente so izdelali v Vrečarjevi delavnici – nosilno gredo, ki je bila v enem kosu dolga kot širina ladje (cerkve), je večja skupina moških kar ročno prenesla iz delavnice na Kolodvorski ulici v cerkev na Goričico.


Zajčevo znamenje na robu Češminovega parka v Domžalah. V neposredni bližini se nahaja Plečnikova ulica. (Foto: Roman Kos)

Na Ljubljanski cesti pa je Zajčev oče v zahvalo za sinovo ozdravljenje postavil znamenje – kapelico. Pri zasnovi ograje in kapelice je sodeloval Plečnik, izvedbeni načrt pa je bilo delo drugega arhitekta.  Kapelica je poživljala čelno in vrtno stran Zajčeve hiše. Hiše že dolgo ni več, ograjo pa so pred več leti skoraj v celoti porušili. Kapelica z delčkom zidu stoji ob cesti na skrajnem severnem robu današnjega Češminovega parka.

Krstilnica s prižnico v cerkvi sv. Martina v Dobu in Pirnatova vila v Homcu. Pri slednji gre za eno zadnjih Plečnikovih del, ki ga je po njegovi smrti nadaljeval njegov učenec Anton Bitenc. (Foto: Roman Kos)

Čez nekaj let, leta 1956, se je na Plečnika obrnil tudi dobski župnik Martin Tekavec s prošnjo za izdelavo krstilnice. Plečnik je na prostoru starejšega stranskega  oltarja zasnoval domiselno kombinacijo prižnice in krstilnice. Prižnica stoji na devetih stebrih iz podpeškega kamna. Pod njo pa so krstni kamen, razpelo in omarica za liturgični pribor. Prvotno je imela prižnica raven strop (zaradi akustike), ki je stal na lesenih svedrastih stebrih.

Naslovna fotografija:

Kor v cerkvi Marije Vnebozete v Domžalah. Vse lesene elemente so izdelali v Vrečarjevi delavnici. Posebnost je orgelska omara iz leta 1928, pri kateri sta sodelovala še dva pomembna umetnika: načrt je pripravil Ivan Vurnik, kiparski elementi pa so nastali po načrtih Franceta Kralja. (Foto: Roman Kos)

Še en mojster je pripomogel k temu, da imamo v naši okolici še eno Plečnikovo zapuščino, eno najlepših stanovanjskih hiš. Priznani ljubljanski pasar Alojz Pirnat, ki je veliko delal za Plečnika,  je po vojni kupil pogorišče Prosvetnega doma na Homcu in na tem mestu zgradil stanovanjsko hišo – vilo, za katero mu je naredil načrte Jože Plečnik. Stavbo je Plečnik postavil na ohranjene kletne zidove. Gradnjo je osebno nadziral sam. Kot zanimivost: betonski strešniki, ki so bili  posebej oblikovani in narejeni po Plečnikovih zamislih, so bili sprva namenjeni za ljubljanske Križanke.  Vsa kovaško-ključavničarska dela na tej hiši so bila opravljena v Končanovi delavnici v Domžalah.

Toliko na kratko o zapuščini svetovnega umetnika arhitekta Jožeta Plečnika v Domžalah in okolici, ki jo lahko s ponosom pokažemo. Vsekakor pa moram omeniti na tem mestu tudi nerealiziran projekt, ki bi bil lahko zelo pomemben del Plečnikove zapuščine na naših tleh. Plečnik je namreč napravil tudi načrt za ureditev kora v poznogotski cerkvi sv. Lenarta v Krtini. Žal pa se ne ve zaradi kakšnega vzroka se to ni realiziralo, saj je bil les za izvedbo že pripravljen.

Roman Kos

 

Oglasno sporočilo