Domžal se je vedno držal sinonim podjetniške občine, kraja, kjer je cvetelo obrtništvo in industrija, iz katere so se Domžale tudi razvile. Pa se je v zadnjih letih zasukalo drugače, industrija je v veliki meri propadla, obrtništvo je ubralo svoja pota in se preselilo v obrtne cone, Domžale pa že vrsto let iščejo svojo drugo identiteto – dušo, kot nekateri radi malce romantično obarvajo prostorska in vsebinska iskanja nadaljnega razvoja.
Doslej že nekaj neuspelih poskusov
Občinsko vodstvo je že pred leti pozdravilo poskus Ljubljanskega sejma, da se preseli na območje ob Ten-tenu in ob tem računalo tudi na možen gospodarski razcvet, ki bi ga delovanje sejma prineslo Domžalam. Pa ni bilo nič iz tega. Šlo je bolj za medsebojna obračunavanja v mestni občini Ljubljana, kot pa za resen poslovni projekt. Nekateri, ki so temu nasprotovali še najbolj iz osebnih razlogov, zlasti prebivalci Mačkovcev, so si oddahnili.
Ten-ten, ki je nekaj let veljal za paradnega konja na področju tenisa in kjer je kazalo, da bi lahko postal monden teniški center, je usahnil kot studenec, ki mu zmanjka vode. Pred časom se je za ta propadli objekt zanimala muslimanska verska skupnost, ki je razmišljala o tem, da bi ga preuredila v džamijo. Če bi ta ideja uspela, pa seveda ni, bi dala mestu poseben pečat odprtega in strpnega kraja. Številni občani so si zaradi takih in drugačnih nestrpnosti, strahov in frustracij oddahnili, ker se muslimanska skupnost ni odločila za nakup.
Slišati je, neuradno seveda, da se bo tudi projekt privatne klinike umaknil iz Domžal, ker se je tako odločil investitor. Če je res tako, je to spet, žal, eden od neuspelih poskusov iskanja identitete, ki bi Domžalam dala poseben pomen, privabila številne tuje goste, kar bi bil balzam tako za absolutno mrtev turizem, kot za možnosti gospodarskega razvoja. Celo stanovanja, ki se trenutno slabo prodajajo, bi šla lažje v denar.
Morda je priložnost v umetnosti
Pred časom se je pokazala zanimiva možnost, da bi Domžale postale akademsko mesto. Akademija za glasbo, Akademija za likovno umetnost ter Akademija za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) se vsaka po svoje že leta srečujejo s prostorsko stisko. Dosedanji dogovori, da bi jih preselili na lokacijo Metelkove ali na lokacijo ob tovarni Rog, so padli v vodo. Metelkova naj ne bi ustrezala zaradi premajhnih prostorskih kapacitet in bližine alternativnih dejavnosti, lokacija ob tovarni Rog pa je menda daleč predraga.
Prostor, ki je sedaj predmet dogovarjanja, je prazna tovarna Univerzale, ki je šla pred nedavnim v stečaj. Ker gre za kulturnozgodovinsko poslopje, zgrajeno v secesijskem slogu, bi bila stavba kot taka lahko zelo primerna rešitev, saj je na razpolago preko 16.000 m2 razpoložljivih površin, kar bi bilo dovolj za skupno lokacijo vseh treh akademij. Ideja, da bi akademije preselili na skupno lokacijo, je nastala zato, ker šolsko ministrstvo želi skupaj z Univerzo pripraviti program prostorov, ki bi temeljil na programski povezanosti in s tem na souporabi nekaterih površin, kar bi pomenilo racionalizacijo naložbe in smotrnejšo uporabo prostorov.
Prostore so si že ogledali
Delegacija kakšnih dvajsetih predstavnikov Univerze in šolskega ministrstva si je na čelu z rektorjem dr. Jožetom Mencingerjem in dekani vseh treh akademij v začetku avgusta že ogledala prostore. Državni sekretar za investicije je po ogledu dejal, da bi akademije raje ostale v Ljubljani, vendar obenem poudaril, da je prostor v Domžalah nadvse ustrezen, če se bodo odločali za lokacijo zunaj Ljubljane. Po drugi strani pa je dejstvo, da preko 1000 študentov vseh treh umetniških akademij ne more delovati na utesnjenem prostoru, saj trpi kvaliteta študija.
Županja Cveta Zalokar-Oražem pravi, da je bila s strani občine lokacija ponujena, dovolj je tudi parkirnih mest, prav tako pa so tudi poudarili možnost izgradnje študentskih bivalnih domov. Sredstva v višini 6,5 milijarde SIT, ki so na voljo za preselitev akademij, bi popolnoma zadoščala za preureditev tovarne Univerzale v prostorne in primerne delovne učilnice za študij.
Dokončna odločitev septembra
Kot je povedala županja, so si predstavniki Univerze in Ministrstva za šolstvo vzeli čas za premislek in odločitev do konca septembra, saj morajo natančno proučiti vse prednosti in slabosti ponujene lokacije. Pravi, da se zaveda, da si akademije bolj želijo prostorov v Ljubljani, kjer so tudi večje koncertne dvorane, gledališča, galerije, dejstvo pa je tudi, da so vse take lokacije v glavnem mestu zelo zelo drage in so večinoma v privatnih rokah.
Slišati je bilo ugovor predstavnikov Univerze, češ da Domžale nimajo umetniške infrastrukture. To seveda drži, res pa je tudi, da ta infrastruktura (galerije, gledališča, koncertne dvorane) ni tako daleč, da bi mogle predstavljati problem. Morda med profesorji akademij prevladuje bojazen, da bi jih država takole mimogrede preselila na kmete?
Za Domžale bi bila to vsekakor zanimiva rešitev, tako za občino kot za samo stavbo Univerzala, ki ji doslej niso našli ustrezne namembnosti glede na njeno lepoto. Pa še to – iz obrtniške bi se prelevili v akademsko pomembno občino. Morda bi pa lokale in hodnike v SPB lahko spremenili v moderni Mont-Martre? Morda! Zakaj pa ne?
Danica Šraj
