Marsikdo od naših bralcev si zagotovo želi izvedeti kaj več o odlivih, pravzaprav o trošenju sredstev, ki jih prispevamo prav vsi občani. Ker mnogi ne vedo, kako bi prišli do tovrstnih informacij, vabimo vse, ki vas karkoli zanima, da pošljete vprašanja v naše uredništvo. Mi bomo skušali najhitreje poiskati prave odgovore in seveda vse, ki so javnega značaja, tudi objavili.
Ker je za politiko transparentnost nujno zlo, imamo občani mehanizme, kako priti do podatkov o porabi javnega denarja. Eden izmed njih je tudi Informacija javnega značaja, ki nalaga organu, da odgovori vsebinsko, v pisni obliki, v roku 7-ih delovnih dni od prejema vprašanja, kot to določa šesti odstavek 45. člena ZMed. Informacijska pooblaščenka poudarja, da mora organ po prejemu vprašanja, v skladu z določbo četrtega odstavka 45. člena ZMed., do konca naslednjega delovnega dne sporočiti, ali je odgovor v celoti ali delno zavrnjen . Ob tem poudarja, da lahko organ mediju lahko delno ali v celoti zavrne odgovor na vprašanje le, če so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po ZDIJZ (torej, če predstavljajo izjeme po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ, ali če ne izpolnjujejo kriterijev po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ).
Kaj so informacije javnega značaja
Informacija javnega značaja je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.
Informacije javnega značaja so prosto dostopne pravnim in fizičnim osebam (zakon jih enotno imenuje prosilci). Prosilci imajo tako pravico zahtevati od določenega organa, ki po njihovem mnenju razpolaga z informacijo, ki jo želijo, da jim informacijo posreduje. Organi, ki so dolžni prosilcem omogočiti prost dostop do informacij javnega značaja pa so državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava ter nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (v nadaljnjem besedilu: organ).
Državni zbor Republike Slovenije je februarja 2003 sprejel Zakon o dostopu do informacij javnega značaja. S tem je zakonsko uredil ustavno pravico vsakogar do informacij javnega značaja. Slovenska ustava namreč v 39. členu določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. Prav tako se z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja omogoča državljanom ustavna pravica iz 44. člena, ki govori o neposrednem in posrednem sodelovanju državljanov pri upravljanju javnih zadev.
Vendar dolžnost zakonodajnega organa, da konkretizira ustavno materijo ni edini razlog za sprejem omenjenega zakona. Sprejem tega zakona je tudi korak k večji stopnji harmonizacije pravnega reda Republike Slovenije s pravom Evropske unije, z njegovo uveljavitvijo pa bo doprinešeno tudi k večji transparentnosti dela javne uprave, saj zakon na državljane prelaga del dolžnosti nadzora nad delom organov javne uprave in nam hkrati daje na voljo kar nekaj pravnih sredstev za zagotovitev pravice izvedeti informacijo javnega značaja.
Dostop do informacije javnega značaja ni brez omejitev. Zakon v 6. členu navaja enajst primerov, v katerih lahko organ prosilcu zavrne zahtevo zaradi posebne narave podatka, ki ga prosilec želi (če prosilec na primer zahteva podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen, če prosilec zahteva osebni podatek, katerega posredovanje bi pomenilo kršitev predpisov o varstvu osebnih podatkov ali če bi razkritje podatka škodovalo izvajanju sodnega ali upravnega postopka,…).
Organ pa je tudi ob obstoju zgoraj navedenih okoliščin (izjem) dolžan dopustiti dostop do informacije, če je javni interes glede razkritja zahtevane informacije močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do te informacije. Ali je v konkretnem primeru dejansko podana prevlada javnega interesa nad omejitvami, se ugotovi z izvedbo testa javnega interesa v skladu z 21. členom ZDIJZ, razen v primerih ko gre za tajne podatke najvišje stopnje, tajne podatke tuje države ali mednarodne organizacije, davčne podatke posredovane s strani tuje države ter za podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti statističnih podatkov o poročevalskih enotah ali kršitev zaupnosti davčnega postopka oz. davčne tajnosti – v teh primerih pa testa javnega interesa ni dopustno izvajati (ti podatki torej niso dostopni).
V vsakem primeru pa je organ zavezan k posredovanju zahtevane informacije, če gre za podatke, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev ali opravljanje javne funkcije oz. delovno razmerje javnega uslužbenca. Prav tako mora biti brez kakršnikoli izjem dopusten dostop do informacij glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi ter drugih podatkov, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.
Vir: https://www.upravneenote.gov.si/
