Intervju: Zoran Janković in odprtje novega Mercator centra v Domžalah; Bilo je nekoč … NOV!CE 2004

0
1613

MERCATOR CENTER BO POSTAL NOVO SREDIŠČE DOMŽAL

Vse, kar pravijo o Zoranu Jankoviću, drži kot pribito. Je karizmatičen sogovornik, neposreden in odkrit, pronicljiv in v svojem poslu dobro podkovan. Je tudi presenetljivo dober poznavalec naše lokalne problematike. Hitro lahko razumemo, zakaj mu zaposleni, delničarji in potrošniki tako zaupajo. Morda pa je bil danes posebno dobre volje zato, ker je prav to jutro dobil vnuka?

Samozavestno prihaja v Domžale, brez vsakršnega strahu, da bi se tokrat utegnil zainvestirati. Prav nasprotno. Prepričan je, da bo domžalski Mercator center, ki se odpre 8. aprila, eden najuspešnejših v Sloveniji.

V Domžalah se veliko govori o prihodu “najboljšega soseda”, v pozitivnem smislu, nekaj pa je tudi nezaupanja. Možno je, da se bo utrip centra Domžal prenesel v novi Mercator center. Za razliko od Kamničanov, ki so težko čakali na odprtje Mercatorja, so mnogi Domžalčani navezani na Vele (prej Napredek), ki ima dolgo tradicijo poslovanja, ljudi skrbi, kaj se bo zgodilo …
Z Vele?

Recimo.
Z Vele se bo zgodilo, kar se mora zgoditi, z nami ali brez nas! Žal so zamudili zadnjo možnost povezave z Ero iz Velenja in z Živili Kranj, ki smo jo tudi mi podpirali in za katero se tedaj niso odločili. Sam sem to napovedoval; namreč, da tisti, ki ne bo povezan, bo težko obstal … Zdaj pač prihajamo v Domžale in sam sem prepričan, da bo to po rezultatih eden naših najuspešnejših centrov.

Kaj je tisto, na kar stavite v Domžalah? Se bo novi Mercator center po čem razlikoval od drugih vaših centrov v Sloveniji?
Mercatorjevi centri so povsod podobni. Ponujamo bogat izbor kakovostnih izdelkov po ugodnih cenah, ravno tako strokovno, prijazno in kvalitetno storitev. Lokacija v Domžalah je odlična. Spodaj je garaža, zgoraj parkirišče, v centru pa tudi knjižnica, poleg nogometni stadion … to je idealna sinteza vseh možnih ponudb. Žal mi je le, da je center nekoliko manjši, kot bi si želel, prepričan pa sem v njegovo vrhunskost. To nedeljo sem ga obiskal in se še enkrat prepričal, da je res tak, kot smo si ga zamislili. Prepričan sem, da bomo z njim povsem spremenili način kupovanja v Domžalah.

Kaj pa prostor sam, na čem bo največji poudarek?
Zagotovili smo urejena parkirišča z drevesi, zato bo področje ekološko čisto, uredili smo semafor pri Repovžu, asfaltirali cesto. Poleg hipermarketa bodo v objektu še Mercatorjeve prodajalne Intersport, Modiana, Beautique, torej naši programi, pa tudi lokal Santana, poleg tega bodo prodajalne z dodatno vrhunsko ponudbo tekstila. Tu bo Loterija Slovenije, tudi snack bar Pirat vašega sokrajana Don Sergia, poleg njega pa Arboretumova cvetličarna, prodajalna nogavic Blu Blu, Alpina, Planika, DZS, na drugi strani bo otroško igrišče …

Bo tudi tu, kot v Kamniku, mogoče posedeti, popiti kavico?
Seveda! Še toliko bolj, ker bo v Domžalskem centru tudi knjižnica – za katero sem prebral, da je imela lansko leto vsak dan po 500 obiskovalcev. Zato mislim, da bo to postalo novo središče Domžal. V to sem trdno prepričan.

“Ugotovljeno je bilo, da je bilo popravljeno vse, kar je opozicija zahtevala, zdaj pa ponovno nekaj zahteva! Lahko zagotovim, da se ne bomo pustili izsiljevati in da ne moremo biti predmet političnih iger.”

Ko smo ravno pri knjižnici, opozicija na občinskem svetu zahteva popravilo vseh cest, ki so bile uničene z odvozom materialov na deponijo …
Zaradi dobrih odnosov z Domžalami smo izvajalcu naročili, naj ceste, ki so bile uničene, popravi, in jih je. Tako je Mercator svoj del obveznosti že izpolnil v skladu s pogodbo z Energoplanom d.d., pristojni občinski inšpektor pa je sanirano cesto v Žeje tudi že prevzel. Ob tej priliki je bil sestavljen tudi zapisnik, ugotovljeno je bilo, da je bilo popravljeno vse, kar je opozicija zahtevala, zdaj pa ponovno nekaj zahteva! Lahko zagotovim, da se ne bomo pustili izsiljevati in da ne moremo biti predmet političnih iger.

Stranka Zelenih Domžale je v svojem pismu za javnost zapisala, da apelira na investitorja, ki prihaja v Domžale skozi velika vrata, naj za seboj ne pusti razdejanja, ker je bilo povzročeno mnogo škode zaradi velikih količin deponiranih odpadkov. Kako komentirate?
Kaj to pomeni – razdejanje? Kakšen je bil pa prej ta konec? Prepričan sem, da je z nami ta del Domžal pridobil na vrednosti. Prvič. Obnovili smo dimnik. Drugič, tribuna je bila prej ruševina. Tretjič. Cestišče smo uredili do brežin reke. Četrtič. Uredili smo parkirišče za približno štiristo avtomobilov. In petič, tudi tista drevesa, ki smo jih posekali, smo na novo zasadili – zdaj recimo rastejo ven iz garaž – Zeleni bi to lahko samo pozdravili. Rad bi pozval te skupine, naj si gredo področje najprej ogledat, potem pa komentirajo.

Zeleni pravijo: preveč dreves je moralo pasti, da bi si investitor lahko mirno zatiskal oči in prelagal odgovornost, še zlasti, če želi postati naš najboljši sosed …
Drevesa so žal morala pasti zaradi ceste, kar je bilo neizogibno, naj pa ob tej priložnosti povem, da smo pred samim posegom zaprosili tudi za strokovno mnenje o stanju dreves. Ugotovljeno je bilo, da so drevesa v slabem stanju – poškodovana in bolna – in da bi jih bilo treba v vsakem primeru odstraniti. Zanimivo pa je tudi to, da smo edina trgovska hiša v Evropi, ki sadimo drevesa iz garaž – korenine imajo v garaži, krošnjo pa zunaj. Škode ne povzročamo, saj menimo, da smo del okolja. Ko bo ozelenela posejana trava, bo tudi videz okolice povsem drugačen, mnogo bolj prijazen.

Umestitev knjižnice nad trgovski del je nekaj posebnega v Sloveniji. Glede na to, da je streha te knjižnice obenem nogometna tribuna, pa da je pot do knjižnice skozi trgovski center … kako vi ocenjujete funkcioniranje knjižnice, ki zahteva mir, zbranost?
Hrupa ne bo, ker je dobro izolirana, poleg tega ima knjižnica izjemne pogoje, kar smo se pred gradnjo tudi dogovorili, saj je za obiskovalce zagotovljeno parkirišče. V času delovanja centra bodo obiskovalci lahko parkirali kjerkoli – v Mercatorjevi garaži ali na parkirišču. Čez noč oziroma ko zapremo center, pa obiskovalci knjižnice še vedno lahko parkirajo na zunanjem parkirišču. Kar se tribune tiče – nogometne tekme so običajno ob nedeljah, takrat pa knjižnica ne obratuje, zato menim, da s hrupom ne bo težav.

“Domžalam smo dali največ od vseh, prav zaradi gradnje tribune. To je bila pač naša vstopnica za Domžale.”

Pomagali ste pri gradnji tribune – ali nameravate v prihodnosti še kaj sodelovati z NK Domžale?
Glede sponzorstva se vsako leto sproti odločamo, komu bomo namenili pozornost. Trenutno obstaja šest nogometnih klubov v Sloveniji, ki so deležni našega sponozrstva. Dejstvo pa je, da smo dali Domžalam največ od vseh, prav zaradi gradnje tribune. To je bila pač naša vstopnica za Domžale.

Kaj pa okoliški promet? To je bilo do zdaj relativno mirno področje. S to prometno vpadnico in vašim centrom pa bo postalo precej bolj živahno?
No, jasno, drugače bo! To je spet zgodba mestnih središč, v katerih bi radi imeli svoj mir in hkrati vse na dosegu roke. To pač ne gre skupaj. Dejansko bo to glavna vpadnica. Cesto smo razširili in podaljšali do mosta in učvrstili brežine. Seveda bo več prometa, na to smo računali, toda ta promet bo urejen, s semaforjem. Ljudje bodo po mojem mnenju nakupovali takrat, ko gredo iz Ljubljane, ko se vračajo iz služb. Mislim, da bodo okoliški prebivalci v vsakem pogledu samo pridobili: tako zaradi neposredne bližine Mercator centra, ki nudi “vse na enem mestu” in bo postal tudi stičišče kulturnih, izobraževalnih in športnih dogodkov, kot tudi zaradi urejenih parkirišč.

“Kot odgovor na kritike glede umestitve Mercatorja v Domžale pa osebno menim, da je vaša županja naredila zelo dober posel.”

Delovni čas bo tak kot v Kamniku? Do osmih zvečer?
Mercator center Domžale bo med tednom obratoval med 9. in 21. uro, ob sobotah med 8. in 21., ob nedeljah pa med 9. in 13. uro.

Pričakujete, da bodo Domžale poslovale podobno kot Kamnik, morda bolje? Kdaj menite, da se bo vložek povrnil?
Kamnik posluje izredno dobro. Plan reinvesticije je osem do deset let. Obnoviti nameravamo tudi našo trgovino na Kolodvorski, obnavljali pa jo bomo poleti.

Kaj pa menite o dimniku kot nekakšni Domžalski “vertikali”, ki spominja na vse sorte…
O lepoti dimnika ne morem govoriti, to morajo povedati drugi. Mi smo se držali predpisa, revitalizriali smo ga, da bi lahko stal. Kot odgovor na kritike glede umestitve Mercatorja v Domžale pa osebno menim, da je vaša županja naredila zelo dober posel.

Mislite s knjižnico ali sicer?
S celotno lokacijo. To, kar smo mi plačali Domžalam, še nismo nikomur. Ker so dobile tako ceste kot komunalno urejenost, knjižnico po posebni ceni, tribuno … Županja je res naredila dober posel, toda sam se nič ne pritožujem. Tako smo se dogovorili, lokacije je odlična, žal le nekoliko premajhna, ampak … Po moji oceni je bilo sodelovanje korektno, hitro smo gradili …

Torej so naše občinske službe vestno spremljale gradnjo?
Saj so nas prijavili.

“Bili smo zelo pod drobnogledom občanov Domžal. Po prijavi smo gradbeno dovoljenje hitro pridobili.”

Začeli ste graditi na črno. Lahko rečemo, da je bilo kljub kazni to ceneje kot čakati?
Enostavno smo hoteli novi center čimprej odpreti. Bilo je primerno vreme za gradnjo, papirje so stalno obljubljali – “jutri bodo, jutri bodo”. Imeli smo že vsa soglasja, treba jih je bilo le izpisati, in smo rekli – pa začnimo. Imeli smo odobrena rušitvena dela, smo pa malo prehiteli. Bili smo zelo pod drobnogledom občanov Domžal. Po prijavi smo gradbeno dovoljenje tudi zelo hitro pridobili, v roku enega tedna.

Vaši zaposleni so videti bolj zadovoljni kot v konkurenčnih podjetjih, imajo tudi večje plače?
Naš strošek na delavca je 20% večji kot v konkurenci. Toda prav na tem gradimo: trgovec, ki ni nasmejan in ni nasmejan, ne more biti trgovec.

Ob tem naj spet spomnimo na našo Vele. Ali drži, da se je kar nekaj kadrov javilo za službo v Mercatorju?
Na novo smo zaposlili okrog 70 ljudi samo v Hipermarketu, od teh jih 15 prihaja z Veleja. Vseh skupaj pa bo v centru zaposlenih okrog 150 ljudi.

Kaj pa ostala konkurenca, se je kaj bojite? Spar napoveduje dodatne pocenitve izdelkov iz tujine na račun vstopa v EU, da bo lahko konkuriral domačim in tujim diskontnim ponudnikom.
Res? No, vedno sem trdil, da konkurenca v Sloveniji ni samo Spar, Tuš … To je bila vedno tudi tujina. Danes gremo zlahka iz Domžal nakupovat v Gorico. Zato konkurence ob vstopu v EU ne bo nič več, kot je je že bilo. Spar je resen konkurent, a če ne bi bilo Spara, bi bil pa kdo drug. Ne glede na to, bo Mercator pač v vsakem kraju. Saj imate Spar tudi v Domžalah.

Se nameravate še kaj razširiti v tujino?
Da, toda ne v Italijo in Avstrijo, naš ciljni prostor je jugovzhodna Evropa. Razmišljamo o Bolgariji, Romuniji in Makedoniji.

“Konkurence ob vstopu v EU ne bo nič več, kot je je že bilo.”

Se v prihodnosti nameravate povezovati s podjetji iz tujine?
Naš interes je trenutno najti nabavno skupino za neživilsko blago, ki ga uvažamo.

Povezali ste tudi različna slovenska podjetja.
Trgovina je generator, multiplikator razvoja v Sloveniji. Zato imamo visoko nacionalno odgovornost. Brez nas je okrnjena živilska industrija v Sloveniji, za Mercator namreč dela 75.000 ljudi v slovenski živilski industriji. Odgovorni smo zanje in obratno. Poglejte recimo Tosamo, ki je sicer manj vezana na nas, a kako bi brez nas obstajala?

In nasprotno – tudi vi brez take povezave v industriji ne bi imeli celotnega asortimana.
To je ena stvar, druga pa je ta, da je slovenska proizvodnja kvalitetna, kajti pri nas nimamo tako velikih problemov z gensko spremenjeno hrano, kot jih imajo v Evropi. Pri nas je tudi kontrola zelo močna.

Vi kot trgovina kontrolirate? Boste uvedli ‘ad hoc’ kontrole?
To že počnemo. Ko kupujemo sadje in zelenjavo, gremo vse pogledat na licu mesta, razen banan. Imamo visoke standarde. Če prodajamo, vzemimo, sir, želimo točno vedeti, na katerem pašniku se je pasla krava.

Če pri vas piše, da je proizvod recimo ekološko neoporečen, to drži?
Stoodstotno. Ne moremo se kar tako igrati z zdravjem ljudi – vsak mesec imamo 11 milijonov nakupov, pomislite, vsak mesec 11 milijonov ljudi kupuje v Mercatorju – do njih smo odgovorni!

“Platfon je samo v glavah …
Ni meja.”

Rast Mercatorja se odvija na potenco in enkrat v prihodnosti boste prišli do nekega plafona? Kdaj bo to?
Ni plafona, ta je samo v glavah, kar mislim resno. Odgovor je zelo preprost, tisti trenutek, ko se ne povečuješ več, začneš stagnirati.

Torej, če se ne bi povečevali, bi že stagnirali?
Poglejte, v Sloveniji imamo 42,2% delež trga, kam pa naj še gremo? Naj v Domžalah postavimo še en center ali v Lukovici? Torej je normalna pot v tujino. To je tudi evropska teorija: ko imaš od 25-60% delež v svoji deželi, tedaj moraš ven. Po Romuniji bo morda na vrsti Moldavija, Litva, kdo ve. Ni meja.

Kaj vse sponzorirate? Šport, kulturo..?
Vse to, predvsem pa zdravstvo. V Mercatorju vsako leto izvedemo osrednjo humanitarno akcijo, ki jo prenašamo tudi ostale trge, kjer poslujemo. Tako smo samo lani recimo Onkološkemu inštitutu Ljubljana podarili napravo za zdravljenje določenih vrst raka, vredno 84 milijonov tolarjev. Prvenstveno si prizadevamo pomagati ljudem, potrebnim pomoči. Pri športu najbolj podpiramo rokomet, tudi Iztoka Čopa smo sponzorirali do olimpijskih iger – kot izjemnega človeka – ki je dokaz, da ima tudi majhna država velikega zmagovalca. Sponzoriramo tudi nogomet in še kaj.

Kako je z napovedano tožbo hrvaške rokometne reprezentance proti vam kot predsedniku Rokometne zveze Slovenije?
Ne vem! Niso še tožili. Kaj bi pa pravzaprav tožili… Bili so pač malo razočarani in so se spustili na neprimeren nivo. Takole bom rekel: kmalu bodo imeli spet možnost, da bodo pokazali, kdo je boljši, torej na Olimpiadi avgusta, ko bomo v isti skupini. Tako, doslej tožbe ni, če bo, bom pa zelo vesel, ker bo zanimivo zlasti to, kako jo bodo utemeljili.

 


 

8. aprila 2004 je bilo slovesno odprtje novega Mercator centra v Domžalah. Na tiskovni konferenci so Zoran Janković, predsednik uprave Mercatorja, domžalska županja Cveta Zalokar Oražem in predstavnica Mercatorja za stike z javnostmi, Jana Lah Lutovac predstavili novi center, za katerega predvidevajo, da bo postal središče kulturnega, športnega in izobraževalnega življenja v Domžalah.
Poleg hipermarketa bo v centru še 22 različnih lokalov, v katerih bodo kupci lahko preživeli prijeten dan, ter izbirali med bogato ponudbo izdelkov in storitev. V 1. nadstropju bo v najkrajšem možnem času odprta knjižnica v velikosti 2000 kvadratnih metrov. Po tiskovni konferenci je bila pogostitev za pomembne goste, ki so se je udeležili tudi vsi župani okoliških občin, za tem pa velika prireditev pred centrom, na kateri so nastopali Karmen Stavec, Domžalska godba in drugi.

 

Oglasno sporočilo

ODDAJ KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here