Domov Izpostavljeno DBajk in nevarne kolesarske poti v Domžalah

DBajk in nevarne kolesarske poti v Domžalah

0
148

Kaj nam koristijo sistemi za izposojo koles, če kolesarskih stez ni, so nepovezane ali celo nevarne? Zaradi pomanjkljive infrastrukture se kolesarji in uporabniki električnih skirojev pogosto vozijo po pločnikih, kjer prihaja do konfliktov s pešci in se zmanjšuje prometna varnost.
Podoben paradoks opazujemo na železnici: vlaki postajajo vse lepši in sodobnejši, potovalni časi pa ostajajo skoraj nespremenjeni. Namesto v temeljne infrastrukturne izboljšave se pogosto vlaga v projekte, ki so bolj vidni in politično privlačni.
Takšen pristop ustvarja vtis, da je pomembnejši videz napredka kot njegova dejanska vsebina. Brez varnih kolesarskih povezav in učinkovite prometne infrastrukture so nova kolesa in novi vlaki predvsem simbolične, ne pa tudi resnične izboljšave mobilnosti.


Na Urad županje Občine Domžale smo naslovili naslednje vprašanje:
“Kdaj bo urejena ustrezna kolesarska infrastruktura, da se kolesarji in vozniki skirojev ne bodo več prisiljeni voziti po pločnikih? Uvedba sistema za izposojo koles namreč nima pravega smisla brez varnih in ločenih prometnih površin.”
Domžale, 1.6.2026

Občina Domžale ureja kolesarsko infrastrukturo v okviru svojih pristojnosti ter v skladu z veljavno zakonodajo, ki določa pogoje in način umeščanja kolesarskih poti v prostor.
Urad županje Občine Domžale

9.6.2026


S prejetim odgovorom nismo bili zadovoljni.


Zahvaljujem se za odgovor z dne 9. 6. 2026, vendar ugotavljamo, da odgovor ne vsebuje informacije, ki smo jo zastavili v vprašanju. Vprašanje ni, ali občina ureja kolesarsko infrastrukturo v okviru svojih pristojnosti in veljavne zakonodaje, temveč:

  • kateri konkretni projekti kolesarske infrastrukture so predvideni na območju občine,
  • na katerih odsekih bodo urejene varne in ločene kolesarske površine,
  • v kakšnih časovnih okvirih bodo ti projekti izvedeni,
  • kako občina načrtuje zmanjšati konflikt med pešci ter vse številčnejšimi uporabniki koles in električnih skirojev na pločnikih.

Menimo, da uvedba sistema za izposojo koles brez ustrezne in varne kolesarske infrastrukture ne dosega svojega namena ter dodatno povečuje nevarnost za pešce.
Prosimo za konkreten odgovor z navedbo načrtovanih ukrepov in predvidenih rokov izvedbe.

Odgovor Urada županje Občine Domžale:
Za kolesarsko povezavo na relaciji med Šentjakobom, Dragomljem in Domžalami je bilo idejno preverjenih več možnih potekov, poleg tega je izdelan idejni projekt kolesarske povezave vzdolž državne ceste. V projektiranju je odsek danes že kategorizirane kolesarske poti med Šentpavlom in Študo. Ker je pot regionalnega pomena in ker povezuje več občin, se je potrebno za urejevanje ustrezno zasnovane poti usklajevati tudi z Mestno občino Ljubljana, Direkcijo RS za infrastrukturo, ki upravlja z regionalnimi cestami, ter Ministrstvom za infrastrukturo in energetiko.
Podatka, kdaj natančno bi se gradnja kolesarske poti lahko začela, trenutno ne moremo podati. Računamo pa, da se bo čim prej pristopilo k nadgradnji kolesarske povezave na odseku med Šentpavlom in Študo.
V letošnjem letu so v načrtu še širitvi sistema izposoje koles v Depali vasi, na Podrečju in na Viru, v proračunu Občine Domžale so zagotovljena tudi sredstva za ureditev kolesarskega poligona na Šumberku, širitev obstoječega z vzpostavitvijo krožnega poligona.
Občina Domžale v sodelovanju s Policijo na sprehajalnih poteh izvaja skupne nadzore in v posameznih primerih izreka ustrezne ukrepe. Nadzori se izvajajo kontinuirano, saj se zavedamo, da na tem področju prihaja do pogostih kršitev. Ob sprehajalnih poteh se nameščajo prometni znaki za prepoved prometa motornih vozil, kar pomeni, da je vožnja z mopedi ali drugimi motornimi vozili po teh poteh zato prepovedana in pomeni kršitev cestnoprometnih predpisov. V primeru, da gre za pogoste in ponavljajoče primere nedovoljenih in nevarnih voženj neznanih posameznikov, ki ogrožajo, sprehajalce, za reševanje tovrstne problematike neposredno skrbi Policija, ki ima širša pooblastila in tehnična sredstva za ukrepanje pri takšnih prekrških.


Urejanje Stobovske ceste v Domžalah: Kdaj bo ozka grla zamenjal enosmerni promet?
Dolgoletna problematika ozke ceste v domžalski četrti Stob, kjer pomanjkanje pločnika vsakodnevno ogroža pešce, kolesarje in voznike skirojev, ostaja ena izmed glavnih in najbolj perečih tem lokalne prometne politike. Kot je jasno vidno na fotografiji, širina vozišča na najbolj kritičnih delih znaša manj kot štiri metre in pol. Takšne dimenzije v praksi sploh ne omogočajo varnega srečevanja dveh osebnih vozil, hkrati pa na tej trasi popolnoma primanjkuje prostor za pešce in kolesarje, ki so potisnjeni naravnost na cestišče ob same ograje in robove hiš.

Najbolj skrb vzbujajoče je dejstvo, da ta preozka cesta brez pločnikov predstavlja vsakodnevno šolsko pot za številne otroke. Brez zaščitnega pasu ali varne površine za pešce so najmlajši udeleženci v prometu izpostavljeni neposredni nevarnosti ob vsakem srečanju dveh vozil. Starši so tako upravičeno v nenehnem strahu, saj obstoječe stanje ne dopušča niti minimalnih varnostnih standardov za šolarje na poti od doma do šole in nazaj.

Zaradi strnjene stanovanjske gradnje in izrazitih prostorskih omejitev širitev obstoječe dvosmerne ceste sploh ni izvedljiva. Kot edina strokovna, varna in logična rešitev se zato že dlje časa predvideva uvedba enosmernega prometnega režima. S sprostitvijo prometa v eno smer bi pridobili do dva metra prostora, ki bi ga končno lahko namenili izgradnji nujno potrebnega enostranskega pločnika ter označitvi varnega kolesarskega pasu. Občina Domžale ob tej spremembi prometnega režima že leta obljublja tudi celovito obnovo iztrošenega cestišča, ureditev odvodnjavanja meteornih voda in posodobitev javne razsvetljave. Vendar kljub večnim predvolilnim in medmandatnim obljubam, da bo ta cesta postala enosmerna, projekti očitno ostajajo ujeti v občinskih predalih. Vsakodnevna realnost prebivalcev Stoba tako ostaja nevarno umikanje avtomobilom na preozki cesti.

 

V Stobu

Ko kolesarska steza postane skoraj nevidna, se tveganje za nesreče močno poveča. Še posebej ranljivi so otroci in starejši, ki se zanašajo na jasne označbe v prometu. Zbledela barva na asfaltu pošilja signal, da je varnost kolesarjev na stranskem tiru.
Občina po eni strani ponuja in promovira sistem za izposojo koles, kar je pohvalno, po drugi strani pa nas pošilja na neoznačene in nevarne ceste. Trajnostna mobilnost se ne začne z lepimi brošurami in novimi kolesi za izposojo, ampak z varnimi in urejenimi kolesarskimi potmi pred našim pragom.

V Cerkljah
V Mengšu
V Trzinu
V Trzinu

Inovativnost in estetski čut občinskih odločevalcev v Domžalah znova premikata meje zdravega razuma. Na avtobusni postaji kraljuje že drugo leto oziroma se vsiljuje tako imenovani ‘Tunel sreče’, instalacija, za katero nihče v resnici ne ve, čemu služi ali kakšen je njen dejanski namen. Kot je jasno vidno na fotografiji, ta barvna plastična konstrukcija sredi pločnika ne prinaša nikakršne praktične vrednosti za potnike, mogoče le kakšno nedorečeno duhovno. Občani so dobili zgolj dodatno fizično oviro, mimo katere se morajo drenjati pešci in potniki ob izstopu iz avtobusa, ter kolesarji in skiroisti.

Urejanje mirujočega prometa v Domžalah znova dokazuje, da imamo pri nas unikatne prometne rešitve. Na Ljubljanski cesti imamo zarisano uradno cono za poševno parkiranje, ki od vsakega voznika ob odhodu zahteva nevaren manever. Ker so parkirna mesta speljana tako, da se vanje zapelje naprej, je za vsako vključevanje nazaj v promet nujno potrebna vzvratna vožnja. Vozniki morajo tako rekoč ‘na slepo’ zapeljati naravnost na prometno cesto, pri čemer so zaradi sosednjih vozil popolnoma brez preglednosti.
Prometna zakonodaja sicer takšna parkirišča dovoljuje in ob slabi preglednosti cinično predvideva, da vam bo pri izvozu pomagal sovoznik, ki bo stopil iz avta in ustavljal promet. Ker pa večina ljudi nakupuje in se vozi sama, to v praksi pomeni vsakodnevno tvegano ugibanje in upanje, da ne pride do nesreče.
.

Inovativnost občinskih odločevalcev res nima meja. Okoli starega postajališča je bila namreč povsem normalno speljana kolesarska steza – natanko tako, kot je to še vedno urejeno na avtobusnem postajališču čez cesto. Nova solarna postaja pa zaradi svojih dimenzij in postavitve kolesarjem popolnoma zapira pot.
Ker je varna vožnja mimo nje postala nemogoča, so težavo rešili ‘vizionarsko’: namesto da bi prilagodili cestišče ali postajo, so raje preprosto tlakovali park in s tem kolesarjem zmanjšali možnost nesreče, ne pa čakajočim na avtobus.


Nevarna točka pri gostilni Keber


Ste kolesar, uporabnik električnega skiroja ali pešec? Kakšne so vaše izkušnje s kolesarsko infrastrukturo v Domžalah? Se na svojih poteh počutite varno ali ste tudi sami prisiljeni uporabljati pločnike in druge neustrezne prometne površine?
Vabim vas, da delite svoje mnenje, opažanja in predloge. Le z odprto razpravo in konkretnimi izkušnjami uporabnikov lahko opozorimo na težave ter prispevamo k varnejši in bolj urejeni mobilnosti v Domžalah.

#Domžale #LjubljanskaCesta #VarnostVPrometu #PrometDomžale #Kolesarji #Pešci #KritikaObčine #DomžalskaRealnost

bb

Oglasno sporočilo

ODDAJ KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here