Ali kdaj premišljujete o tem, kaj vse plačujete? Najbrž velikokrat, pa vendar vedno znova plačujete še dodatne in dodatne dajatve, davke, prispevke in tako skrbite za to, da imamo, kar pač imamo. Državo, vojsko, birokracijo, zdravstvo, šolstvo, kulturo in šport. Brez naših prispevkov tega enostavno ne bi bilo oziroma bi bilo vsega veliko manj. In vse več bi bilo tistih, ki si marsičesa ne bi mogli privoščiti, zato je enostavno prav, da vsi nekako prispevamo k temu, da vse te stvari imamo. Ampak, če že plačujemo vse te stvari, zakaj bi jih plačevali dvakrat?! Točno to počnemo, ko se nekdo spomni, da bi nam rad računal recimo igranje na otroškem igrišču, ki je v lasti občine. Ali pa igranje nogometa v športnem parku. In to se dogaja marsikje, otroška igrišča se obdajajo z ograjami in zapirajo pred “popoldanskimi zastonjkarji”, enako je s športnimi površinami, ki si jih lastijo razno razni klubi in njihovi funkcionarji. Ob tem pa vsi pozabljajo, da so taista igrišča in njihove plače povečini pridobljene iz javnih, torej naših davkoplačevalskih, sredstev. Mi, občani smo tisti, ki dajemo prispevke od svojih prihodkov, da jih potem občinski vele možje delijo naprej. In to bi moral imeti v glavi vsak funkcionar, ki si izmisli, da bo še dodatno računal dejavnosti na javnih površinah v objektih, ki so bili zgrajeni z javnim denarjem. Prav je, da se kje tudi pobira vstopnina, prav je, da vsi skrbimo za našo skupno last, ni pa prav, da ob tem ne iščemo rešitve, kako bi bili javni objekti čim bolj dostopni za vse mlade in stare, da bi se na javnih površinah dogajalo kar največ stvari, da bi ljudje prišli ven, se družili in uživali sadove svojega dela. Vsakič, ko se sprehajate po parku, po igrišču, po cesti ali po javni tržnici, imejte v glavi, da je ta tam tudi zaradi vas in ne le za vas. Tistim, ki skrbite za javna igrišča, parke in ostale stvari, pa polagam na srce, ne postavljajte ograj, ampak poskrbite, da bodo čim bolj dostopna mladim oziroma vsem, ki bi jih radi uporabljali.
Jakob
