Na Rudniku pri Radomljah je dopoldan potekala vsakoletna spominska slovesnost v spomin na dogodke, ki so se na tem območju odvijali 6. januarja 1945 in v katerih je življenje zaradi izdaje izgubilo preko 30 borcev NOB. Padlim žrtvam se je ob prisotnosti praporščakov poklonil tudi župan Marjan Šarec skupaj s slavnostnim govornikom, županom Občine Domžale Tonijem Dragarjem, poslancema Državnega zbora Republike Slovenije mag. Julijano Bizjak Mlakar in Kamalom Izidorjem Shakerjem, županom Občine Moravče Martinom Reboljem, predsednikom Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Matevžem Koširjem in predsednico Združenja borcev za vrednote NOB Domžale Marijo Majhenič.
 |
 |
 |
 |
Slovesnost je pripravilo Združenje borcev za vrednote NOB Domžale, v sodelovanju z Občino Domžale, kjer je zbrane sprva nagovorila njihova predsednica Marija Majhenič in med drugim pripovedovala o dogodkih, ki so se zgodili na tem območju: »Tudi tokrat je bil na delu domači izdajalec, ki je pomagal pri odkrivanju domačih skrivališč. Večina njih je umrla pod streli okupatorja. Odšli so na pragu svobode. Svoja življenja so žrtvovali za svobodno domovino, za nas, za boljši svet. Ne pozabimo jih. Zato kličem »Smrt fašizmu!«
 |
 |
 |
 |
 |
 |
Slavnostni govornik, župan Občine Domžale Toni Dragar pa je v nagovoru poudaril pomen ohranjanja narodove zavesti o boju bork in borcev ter spregovoril o upanju in zanosu, da nadaljujemo naš boj – za svobodno domovino, za naš narod, za mir in blagostanje: »Spoštovane borke in borci, tovariši, tovarišice, dragi gostje in obiskovalci, v imenu Združenja borcev za vrednote NOB Domžale, kolegov iz Občine Kamnik in naše domžalske in kamniške občine, vas lepo pozdravljam na tradicionalni spominski slovesnosti na Rudniku. Danes zbrani že dobro poznamo dogodke 6. januarja 1945. Bili so to zadnji meseci vojne vihre na naših tleh, vendar niso bili prav nič manj kruti in neizprosni. Lahko bi celo rekli, da je krutost prav v zadnjih vojnih izdihljajih doživljala vrhunec. Na tej slovesnosti vsako leto znova poudarjamo besedo izdaja, saj želimo do potankosti razvozlati pomen, ki ga je imela za dogodke tega dne leta 45. Ponavljamo jo, saj želimo poudariti, da izdaja ni prazna črka na papirju, temveč je razlog, da je na tem mestu padlo več kot 30 Slovencev in Slovenk. Res je, da je bila vojna in da bi vsi ti ljudje lahko umrli pred koncem na kakšen drug dan. Vendar pa prav mogoče, da ne bi. Če ne bi prišlo do izdaje, bi prav morda preživeli teh zadnjih par mesecev in dočakali mir. Veselili bi se skupaj z vsemi ostalimi, ki so imeli to srečo, da so dočakali srečen dan, ko se je morija na naših tleh končala. Lahko bi nadaljevali svoj boj v vojni in še zatem. Lahko bi uživali v miru, saj so bili tudi oni zaslužni zanj. Lahko bi pomagali graditi našo državo po vojni in morda bi dočakali leto 1990 ter se veselili, ko bi po stoletnih naporih naš narod postal nacija, torej narod s svojo lastno državo. Predvsem pa bi lahko živeli – uživali v vsakdanjih malenkostih, preživljali čas z najdražjimi, sanjali in izpolnjevali svoje sanje. Vendar pa jim je bilo vse to onemogočeno in ne zaradi »poštenega boja« na fronti, če beseda pošteno sploh sodi v vojno, temveč zaradi izdaje nekega drugega posameznika oziroma več posameznikov, saj navsezadnje ne vemo točno, kaj je bilo.
 |
 |
 |
 |
»Drage dame in dragi gospodje, tovarišice in tovariši, danes bi si želel, da si vzamemo čas in posvetimo razmislek ne izdaji, temveč tistemu kar je nasprotno izdaji – zaupanje in lojalnost. 6. januarja 1945 je prav zaradi pomanjkanja teh dveh lastnosti prišlo do krvavih dogodkov. Pravijo, da je vojna čas, ko je zaupljivost naivnost. Ko je človek človeku zgolj volk. Danes, toliko let kasneje, živimo na naših tleh v miru, za kar smo in moramo biti izredno srečni in veseli. Svobodo in mir so nam izbojevale borke in borci med drugo svetovno vojno in zatem smo si ju izbojevali še leta 1990. Danes pa je naša naloga, da spoštujemo njihov boj in ohranimo, kar so nam borke in borci plačali s krvjo.«
 |
 |
 |
 |
 |
 |
»Prišlo je novo leto in med željami si poleg sreče, zdravja in veselja vedno zaželimo tudi mir. Vendar pa je mir tako kot sreča, zdravje in veselje – nekaj moramo narediti, da uživamo v sadovih. Mir je naša želja in vsak dan moramo narediti nekaj zanj. Teroristični napadi na zahodnih tleh v zadnjem času kažejo, da varnost ni več tako visoka kot je bila in, da mir ni tako vseprisoten kot smo mislili. Morda smo varnost in mir jemali za nekaj preveč samoumevnega in se nismo dovolj trudili zanju. Varnost in mir sta namreč pojava – nista nekaj kar pride samo od sebe in ostane za vedno. Zanju se moramo truditi in si prizadevati ves čas. Župani se vsak dan s svojimi ekipami trudimo, da poskrbimo za čim večjo varnost v naših krajih – požarno varnost, protipoplavno varnost, pa tudi varnost na drugih področjih – socialnem področju, zdravju in še marsikaj. Preventivni ukrepi, ki jih izvajamo vsak dan tako povečujejo našo varnost in navsezadnje ohranjajo mir ter zadovoljstvo. Z delovanjem na drugih področjih, torej spodbujanjem naših društev in financiranjem gradnje športnih ter drugih objektov za prosti čas, pa krepimo druženje naših občanov in tako gradimo tudi zaupanje ter lojalnost med nami občani. Moja novoletna želja za naše Domžale in za vse sosednje občine je namreč že več let ista – da bi bil to resnični prostor zadovoljnih ljudi. Spoštovani zbrani, danes se spomnimo padlih 6. januarja 1945 na tem nesrečnem kraju. Naj nam bo njihov boj v vzor in njihova zgodba izdaje v opomin. Ko bomo odkorakali domov, jih imejmo v spominu in se v letu 2017 trudimo, da bi naredili še več za naš kraj, našo občino in našo državo. Njihov spomin bomo najbolj ohranili tako, da bomo spoštovali to, za kar so se oni borili in padli. Želim vam lepo leto 2017, da bo srečno, veselo, zdravo in mirno. Predvsem pa, da nikoli ne izgubimo upanja in zanosa, da nadaljujemo naš boj – za svobodno domovino, za naš narod, za mir in blagostanje. Srečno naj bo! In ostanite zdravi. Nasvidenje januarja 2018.«
 |
 |
 |
 |
Za glasbeno popestritev so poskrbeli člani Moškega pevska zbora Radomlje pod vodstvom Primoža Leskovca, za udarne zvoke pa trobilni kvartet Godbe Domžale pod taktirko Damjana Tomažina. Z recitacijami in zvoki harmonike so na pretekle dogodke spomnile učenke in učenci Osnovne šole Preserje pri Radomljah pod mentorstvom Toneta Brezarja, za preplet misli pa je poskrbela Nataši Belle. Posebno noto so slovesnosti dodali člani častne enote Območnega združenja slovenskih častnikov Domžale.
 |
 |
 |
 |
Vir: Občina Kamnik
