Vidov sejem v znamenju Godbe Lukovica, češenj, joka in dobrodelnosti

0
623

Vidov sejem v znamenju Godbe Lukovica, češenj, joka in dobrodelnosti

 

Tokrat so prizadevni člani Turističnega društva Sv. Vid pripravili malce drugačen sejem, kot običajno. Če je stalnica sejmov sobotna kulturna prireditev z Godbo Lukovica, ki letos praznuje 20 letnico delovanja, Vidkova dežela, vlečenje vrvi in češnje, saj je vsem poznan pregovor “sveti Vid češenj sit”, so letos dodali še tekmovanje v kuhanju golaža.
Na prvi pogled je golaž zelo preprosta in nezahtevna jed, ki se da večkrat pogreti in z dodatkom vode tudi količinsko povečati. A vendar le ni tako preprosto, saj je za dober golaž treba izbrati prave sestavine, ki jih je treba tudi pravilno pripraviti. Začetki golaža oziroma njegovega kuhanja segajo na Madžarsko, vendar je jed, ki jo pri nas poznamo kot golaž, v resnici madžarska jed pörkölt. Pravi madžarski gulyás je jed, ki jo pri nas poznamo kot golaževo juho. In če pri nas za pripravo golaža potrebujemo samo meso, čebulo in začimbe, so v pravem madžarskem gulyásu tudi krompir, zelena paprika, feferoni in prekajena slanina. Za pripravo pa Madžari ne uporabljajo samo govedine, temveč tudi teletino in svinjino ter včasih celo jagnjetino. Naj bo pörkölt ali gulyás, golaž, kot ga poznamo mi, je počasi dušena jed iz govejega mesa v gosti čebulni omaki. Čeprav gre za preprosto in nezahtevno jed, je včasih dobro  treba upoštevati nasvete izkušenih kuharjev golaža. In ker se v kuhinji največkrat za štedilnikom in lonci sučejo dame so tudi tokrat odnesle prvo mesto in sicer Blondinke s Harvarda. Niti dolga pot jih ni bila ovira, da so prišle, skuhale in zmagale. Za njimi so se uvrstile še Gole žene in Gostilna Gašper. In potem, ko so zbrali dovolj moči  tudi v vlečenju vrvi, so tokrat prepričljivo zmagali člani RD Sveti Vid.
Sicer smo bili obiskovalci tokrat deležni poleg češenj, ki na ta dan sodijo na sejem, tudi številnih zanimivih dekoracij posameznih kuhinj, za kar gre posameznim skupinam posebno priznanje. Že dobro uveljavljeno sejemsko ponudbo z značilno suho robo, ter številnimi domačimi dobrotami in izdelki, ter razstavo del domačega kiparja Janeza Jarca. Vsako leto na sejmu opazimo kakšen nov obraz, ki ponuja  dobro, domače in  doma izdelano blago in prav je tako, da TD sv.Vid vsa ta leta skrbi, da kar je našega ostane naše in, da je Vidov sejem tak, kjer ni mogoče najti krame in kiča.  A čemu jok v naslovu? To je zaradi čebule, ki se je rezala in  je mnogim šlo na jok, a kljub temu so ostali pokončni in na koncu so vsi zmagovalci denarne nagrade namenili pomoči potrebnim v Črnomlju in okolici. Gesta vredna posnemanja.

DJD