A vendarle jo je v Lukovici prevzela županja, te pa so pri nas še vedno v precejšnji manjšini, saj vodijo le skromnih 10 odstotkov slovenskih občin. Odločitev za kandidaturo je dozorela na enem izmed sprehodov, ob katerih Olga Vrankar nadvse uživa. Zasebno žena, mama in babica, ki ji nikoli ni dolgčas, na lokalnem političnem parketu ni novinka. Poleg dosedanjih izkušenj in znanj jo bodo, kot pravi, na zastavljeni karierni poti vodile osebne vrednote, na katere stavi tako v službi kot zunaj nje.
Imate dolgoletne izkušnje na različnih področjih dela javne oziroma državne uprave. Kaj vse ste počeli pred prevzemom županske funkcije?
Praktično vse dosedanje delovne izkušnje imam s področja dela javne oziroma državne uprave. Pripravništvo sem opravila na Davčni upravi – izpostava Domžale, ki je bila organizirana v sestavi širše občine Domžale. Nato sem bila strokovna pomočnica, zaposlena na takratni Skupščini Občine Domžale, kasneje pa sem postala vodja notranje organizacijske enote v Oddelku za upravne notranje zadeve Občine Domžale. Pred nastopom županske funkcije sem bila zaposlena na Upravni enoti Domžale, na Oddelku za prostor kot vodja Referata za gradnje. Prepričana sem, da mi bodo tovrstne bogate izkušnje pomagale pri učinkovitemu vodenju občine Lukovica.
Aktivni ste bili tudi kot svetnica v občinskem svetu. Ste torej ustrezno seznanjeni z razmerami v lokalni skupnosti?
V mandatu 2014 ? 2018 sem bila v Občinskem svetu Občine Lukovica res zelo aktivna. Bila sem predsednica Statutarno pravne komisije, namestnica predsednika Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, članica Odbora za gospodarstvo, komunalo in prostor, predsedovala pa sem tudi Komisiji za nadzor nad uporabo kolektivne blagovne in storitvene znamke Zakladi Črni graben. Glede na omenjene funkcije v preteklem mandatu, glede na vložen čas, trud in izvedeno delo za našo občino, sem z razmerami v lokalni skupnosti dodobra seznanjena.
S čim menite, da ste prepričali volivce, da so se odločili za spremembo?
Prišel je čas, ko smo vsi skupaj spoznali, da je za uspešen nadaljnji razvoj okolja, v katerem živimo, treba izvesti določene spremembe. Realizirati moramo ideje in pomembne projekte, hkrati pa izkoristiti številne priložnosti za razvoj ter uspešnejše delovanje Občine Lukovica. Je pa danes, ko ima kritika mnogokrat prednost pred pohvalo, prevzemanje odgovornosti pogumno dejanje, hkrati pa mora temeljiti na znanju, izkušnjah, poštenju – mislim, da so vse to volivci prepoznali v meni.
Iz opisa na vaši spletni strani sem razbrala, da poseben pomen pripisujete tudi osebnim vrednotam. Katere postavljate v ospredje?
Vrednote so najbolj pomembne, ko jih živimo in si prizadevamo, da se uveljavijo tudi v skupnosti. Zato v ospredje postavljam poštenost, pravičnost, posluh za sočloveka, sodelovanje, vztrajnost in še bi lahko naštevala. Sama sem delovna, iskrena in poštena oseba, in takšne ljudi želim imeti ob sebi, tako doma kot v službi. Vedno dajem prednost povezovanju pred izključevanjem, saj sem prepričana, da lahko le s sodelovanjem in s skupnimi močmi uresničujemo načrte ter dosegamo odlične rezultate.
Med zadnjimi lokalnimi volitvami se je v posameznih občinah precej govorilo o uvedbi participativnega proračuna. Kako ste vi naklonjeni tej ideji?
Participativni proračun je sistem razporejanja dela proračunskega denarja tako, da pri odločanju o njegovi porabi sodelujejo prebivalke in prebivalci občine, ki sami določijo, katere investicije so v skupnosti najnujnejše in kako želijo prispevati k izboljšanju kakovosti življenja v naši občini. Vsaka prebivalka in vsak prebivalec občine ima priložnost ne le sodelovati pri odločanju o tem, kateri projekti se bodo v ožji lokalni skupnosti, v kateri živi, izvajali, temveč lahko tudi sam predlaga projekte, ki bodo izboljševali življenjsko okolje.
Ideja o uvedbi participativnega proračuna je zanimiva z vidika vsesplošne vključenosti občank in občanov v odločanje o razporejanju javnih sredstev, ni pa enostavna. Izvedba je dokaj kompleksna. Kako namreč izvesti tako široko upoštevanje različnih mnenj, predlogov, potreb in se hkrati izogniti pastem predstavniške demokracije?
Hkrati pa bi bila za uvedbo koncepta participativnega proračuna potrebna tudi sprememba zakonodaje. Zakon o lokalni samoupravi v nekaj členih sicer predvideva neposredno participacijo prebivalcev, a vprašanje proračuna je iz tega izvzeto.
V kakšni kondiciji je bivši župan po vašem mnenju zapustil občino?
Kot že večkrat povedano, dobro poznavanje projektov, ki so se odvijali v Lukovici v preteklem obdobju, mi je omogočilo, da sem lahko po nastopu županske funkcije takoj pričela s konkretnim delom. Resnično obžalujem, da nisem imela priložnosti, da bi se pogovorila z bivšim županom predvsem o odprtih postopkih in investicijah, vključujoč finančne konstrukcije, ki so v teku in za občinski proračun pomenijo veliko obremenitev. Trenutno smo z ekipo pri koncu temeljitega pregleda odprtih zadev iz razpoložljivih virov, ocene le-teh ter priprave akcijskih načrtov za posamezna področja delovanja občine. Zato v tem trenutku težko komentiram, v kakšni kondiciji sem prevzela Občino Lukovica, bo pa primeren trenutek za to v roku kakšnega meseca ali dveh.
Kakšne cilje ste si zastavili v tekočem mandatu in katere nameravate realizirati v letošnjem letu?
Prvi cilj za tekoči mandat je zagotovo vzpostavitev transparentnega, enotnega in načrtovanega urejanja posameznih področjih delovanja občine: na področju družbenih dejavnosti je treba poskrbeti za otroška igrišča, varne poti v šolo, posodabljanje opreme in učnih pripomočkov v vrtcu in šolah, priložnosti za mlade, organizirano druženje in dnevne aktivnosti za starejše. Na področju gospodarstva je potrebna razširitev oziroma nadgradnja industrijske cone, na področju komunalne infrastrukture pa vzdrževanje cest, vzdrževanje kanalizacijskega in vodovodnega sistema … V okviru kmetijstva si bomo prizadevali za ohranitev in razvoj podeželja, spodbujanje tako pridelave, predelave kot potrošnje lokalne hrane … , na področju zdravstva je pomembna širitev lokacije oziroma programa dela ZD Domžale. Tukaj je še gasilstvo, kjer je treba poskrbeti za gradnjo in obnovo gasilskih domov, ohranjanje usposobljenosti in opremljenosti vseh gasilskih društev v občini ter okrepitev mreže lokacij defibrilatorjev. Prav tako želim poskrbeti za gospodarno razpolaganje z lastnino občine, v odročnih krajih občine pa organizirati javni prevoz.
Konkretneje pa si v letošnjem letu želim dokončati najbolj smotrne investicijske projekte, začete v preteklem štiriletnem obdobju: razširitev OŠ Janka Kersnika na Brdu, gradnjo društvenega doma v Krašnji, gradnjo Gasilskega doma v Blagovici in Poslovilnega objekta Blagovica-Šentožbolt ter druge investicije, ki so v izvajanju.
V svojem programu ste omenjali tudi področje turizma. Ali vidite Lukovico kot potencialno turistično točko? Kako bi spodbudili turizem, zanimanje za vaše mesto?
Lukovica je na obrobju Ljubljane. V tamkajšnji turistični pisarni intenzivno razvijajo produkte za leto 2019/20, ki bodo izvedeni na obrobju našega glavnega mesta. Z velikim navdušenjem lahko povem, da bodo številni enodnevni izleti za turiste, ki vsako leto v rekordnem številu obiščejo Slovenijo in Ljubljano razpisani prav v občini Lukovica. To me navdaja z upanjem, da sledim svojemu načrtu glede vzpostavitve lokalne turistične pisarne, ki bo dvignila našo turistično, kulturno in kulinarično prepoznavnost. Slovenija je razglašena za gastronomsko destinacijo 2021 in v naši občini imamo številne gostilne, ki jih je vredno izpostaviti in poudariti njihovo lokalno ponudbo. Po raziskavi opravljeni na STO (Slovenski turistični organizaciji, op. p.), tuji turisti iščejo predvsem domačo hrano in stik z lokalnim prebivalstvom. Imamo čudovito, zeleno in raznoliko pokrajino s številnimi znamenitostmi, ki jih moramo izpostaviti skozi različna petzvezdična doživetja in pri tem slediti slovenski turistični strategiji. Sodoben turist si želi preživeti počitnice v krogu svoje družine, aktivno in v zelenem okolju. Lukovica mu vse to nedvomno lahko ponudi.
Sicer ste ena redkih županij v Sloveniji. Čemu menite, da se za mesto župana pri nas odločajo večinoma moški?
Na vseh nivojih politike, tako na lokalnem kot državnem in evropskem, smo ženske na vodilnih položajih v manjšini. Pa ne le na vodilnih položajih, tudi sicer v politiki po številu močno prevladujejo moški. Prepričana sem, da je uspeh v povezovanju, samo vsi prebivalci skupaj lahko dosežemo enoten napredek celotnih občin. Občankam in občanom v vseh občinah, je treba dati možnost za sodelovanje pri oblikovanju in uresničevanju skupnih ciljev. Le s poznavanjem potreb in želja »s terena« lahko potem župani oblikujemo in izvajamo za naše občine najbolj zaželene projekte. In pri tem spol ne igra nobene vloge, gre za pripadnost, ljubezen do domačega okolja.
Se ženske politike morda lotevate kaj drugače kot vaši moški kolegi?
Ne bi rekla. Vsakdo, ki vstopi v politiko na kateremkoli nivoju, si najverjetneje želi prispevati k izboljšanju kakovosti življenja soobčank oziroma soobčanov, sodržavljank oziroma sodržavljanov. Načini vodenja so različni, mislim pa, da se uspeh oziroma odlični rezultati skrivajo v poštenosti, sodelovanju, vztrajnosti, pa seveda v znanju in izkušnjah. Tako ženske kot moški v politiki moramo imeti zadostno količino oziroma ustrezno kombinacijo navedenih vrednot, če želimo biti uspešni in imeti širšo javno podporo.
V sklopu volilne kampanje ste organizirali tudi pohod po Črnem Grabnu. Tudi sicer radi hodite?
Da, rada hodim, če mi le čas dopušča. Velikokrat se na sprehod oziroma lažji trening odpravim sama in si privoščim nekaj časa zase. Ob takšnih priložnostih malo strnem misli, razmišljam o preteklih in prihodnjih projektih, nemalokrat sprejmem tudi kakšne pomembne odločitve. Dokončna odločitev, da kandidiram za županjo, je padla ravno na enem takih sprehodov. Prelepa narava, mir, možnost odklopa od vsakodnevnega hitenja in vrveža, ki nam je usojen, so le nekateri pozitivni učinki, ki jih doživljam na teh sprehodih.
Imate poleg rekreacije še kakšne konjičke?
Veliko prostega časa nimam, je pa res, da ga nikoli nisem imela. Sicer pa rada vzamem v roko kakšno knjigo. Rada sem v krogu najbližjih, sem poročena, mati dveh polnoletnih otrok in že več kot dve leti sem tudi babica. Presrečna sem v družbi vnučka, ki me enostavno prisili, da pozabim na vsakodnevne obveznosti in tudi sama prikličem otročka v sebi. Kolikor se le da, pomagam tudi na domači kmetiji in ob tem neizmerno uživam. Skratka, dolgčas mi ni nikoli!
Kako so vaši najbližji sprejeli vaš nov položaj? Ali morda kdo od vaših otrok kaže zanimanje za lokalno politiko?
Vsi moji domači so bili ob izvolitvi za županjo name izredno ponosni. Ob tej priložnosti bi se vsem še enkrat najlepše zahvalila za podporo v času volilne kampanje in tudi sedaj, ko marsikateri dan zaradi trenutnega obsega dela pridem pozno domov. Zaenkrat nič ne kaže, da bi šel kateri od mojih sinov po mojih stopinjah. Starejši je strojni inženir na delu in stalnem izobraževanju v Švici, drugi pa je komercialist v banki. Za zdaj torej z njune strani ni pričakovati kakšnega sodelovanja v lokalni politiki. Glede na vzgojo, ki sta je bila deležna, pa sicer premoreta vse potrebne vrednote, ki so potrebne za uspešno delo v politiki in služenju okolju, v katerem živimo, zato »nikoli ne recimo nikoli«.
Tjaša Banko
