Domžalska industrijska dediščina: TOKO Domžale – H koncu (2. del)

269

Delovanje in življenje nekdanje tovarne TOKO Domžale vam je bilo predstavljeno v enajstih prispevkih. Danes mineva skoraj dvajset let odkar tovarne v Domžalah ni več. V Slamnikarskem muzeju v Domžalah smo se odločili, da pobližje predstavimo nekdaj izredno pomembno domžalsko tovarno usnjene galanterije v razstavi z naslovom TOKO Domžale – Tovarna TO(rbic) in KO(včkov), ki se je zaključila z začetkom novega leta. Zaključuje se tudi TOKO zgodba v pričujočem časopisu. 

Kratek povzetek. Prispevki so prvič obravnavali obsežneje raziskano dediščino domžalske tovarne TOKO Domžale, ki je desetletja krojilo življenja tukajšnjih ljudi. Domžalska občina je bila v preteklosti pomemben industrijski center, katerega pomemben delež je v drugi polovici 20. stoletja nosila tudi priznana tovarna TOKO Domžale, saj je bila med najbolj gospodarsko rastočimi podjetji z največ zaposlenimi delavci. Hitro raslo podjetje je za svoje dosežke prejelo številne nagrade ter uspelo ohranjati mednarodni sloves kakovostne in oblikovalsko dovršene usnjene galanterije. Udeleževalo se je priznanih mednarodnih velesejmov v Evropi in Jugoslaviji. Kljub obetajoči širitvi podjetja v začetku 80-tih, optimizem ni trajal dolgo, saj se je istočasno začela gospodarska kriza, ki se je v naslednjih letih še stopnjevala. Izvozna prizadevanja so postala vse pomembnejša, a so morali končni proizvajalci zaradi pomanjkanja deviz vse bolj prevzemati dodelavne posle, ki pa so prinašali manj deviz. Sčasoma je zaradi vse večje konkurence na domačem in tujem tržišču, skokovitega naraščanja cen surovin in storitev ter zmanjšane kupne moči prebivalstva, tovarna bila primorana svojo proizvodnjo krčiti. Ne le TOKO, temveč tudi druge slovenske tovarne usnjarsko predelovalne industrije so pred osamosvojitvijo poslovale v težkih pogojih. Položaj panoge je poslabšala še preobrazba sistema in prehod v novo družbeno-ekonomsko ureditev. Nastopili so številni stečaji in likvidacije podjetij ter v nekaj letih po osamosvojitvi Slovenije je usnjarska panoga doživela svoj bridki konec. Tudi v tovarni TOKO so zaostreni pogoji tržnega gospodarjenja narekovala prilagoditve. Zaradi kopičenja zaloge gotovih izdelkov, ki jih ni bilo možno plasirati na druga tržišča, je bila nujna reorganizacija poslovanja. Večkrat se je spremenila lastniška in velikostna struktura podjetja. Iz tovarne je odšlo veliko usposobljenih galanterijskih strokovnjakov, delavcev in mojstrov, ki so z galanterijsko dejavnostjo začeli samostojno pot. Leta 2000 se je sedež podjetja prestavil v Lukovico. V naslednjih letih se je industrijsko območje umaknilo novi stanovanjsko-poslovni soseski Krizant. 

In zaključek. Razstava o nekdanji pomembni usnjeno-galanterijski tovarni v Domžalah v Slamnikarskem muzeju je med ljudmi zbudila marsikateri prijetni spomin in tudi bolečino. Veliko število domačinov, ki so desetletja delali v tovarni, je bilo odpuščenih tako rekoč čez noč. Minilo je že skoraj dvajset let od zaprtja tovarne, a kljub takratni brezizhodni gospodarski situaciji med ljudmi ostaja živ spomin na kakovostno izdelavo usnjeno galanterijo. Ostaja tudi spomin na pripadnost in vzajemnost zaposlenih v podjetju, ki so žrtvovali marsikatero prosto soboto v korist pravočasno izdelanih poslov. Pripovedovane so bile različne zgodbe iz nekdanjih tovarniških dni ter s ponosom poslušane na odprtju razstave, ki je po dolgem času združila razdružene »Tokovce«. Naj bo poglavje iz dediščine domžalske tovarne TOKO zaključeno z besedami sodelujočih: »Škoda, da bi šlo vse v pozabo…«.

K. R. K.

Lit. In viri: Gornik-Kugler Marija: Kadrovska politika in planiranje kadrov v DO Toko, Diplomska naloga, FSPN, Ljubljana 1983; Indikator informativno-politično glasilo delavcev delovne organizacije, TOKO DOMŽALE, 1978 – 1988; Kušar Simon, Ko se staro umika novemu; v: Geografski obzornik, letnik 52, št. 2, str. 4-13; internetni vir http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O2CLGUDN (26.4.2019); Prinčič Jože: Prelomnice v razvoju slovenske usnjarske industrije v času druge jugoslovanske države (1945–1991). V: Miran Aplinc (ur.), Usnjarstvo na Slovenskem: Zbornik referatov 4. simpozija o kulturni dediščini s področja usnjarstva na Slovenskem. Šoštanj: Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem, 2015, 167-183.

Naslovna fotografija:

Nekdanji delavci tovarne TOKO Domžale na odprtju razstave v Slamnikarskem muzeju 22. maja 2019.  (Foto: V. Repanšek, iz arhiva SMD)

 

 

Oglasno sporočilo