Na predvečer kulturnega praznika so v prostorih Pungartnikove hiše odprli razstavo Kristine Galun Brdo v barvah.
Poleg uvodnih besed županje mag. Olge Vrankar, ki je predstavila tokratno avtorico fotografij je spregovorila tudi avtorica sama. Z Lukovico predvsem z gradom Brdo jo povezuje neka simpatija, saj je bila dolga leta v knjižnici Šentvid in tudi tokrat ni mogla iz svoje kože, saj je spregovorila o svojem delu v knjižnici. Poleg branja je priporočila tudi druge oblike sodelovanja, ki jih v knjižnici ni malo s številnimi novimi projekti, ki jih pripravljajo. Na ogled so bile tudi zanimive razglednice Lukovice in okolice iz domoznanske zbirke, ki se nahaja v knjižnici v Domžalah in nekatere izmed njih nosijo letnico 1903. Kot zanimivost naj navedem, da so bile vse razglednice tudi odposlane in imajo s tem toliko večjo vrednost. Seznanila nas je še s kulturo prinešeno iz daljnega vzhoda, z gledališčem kamišibaj (jap. kami: papir, šibaj: gledališče), ki je posebna oblika pripovedovanja zgodb ob slikah. Slike, avtorica jih je narisala sama, so vložene v lesen oder, imenovan butaj. Pripovedovalec (kamišibajkar) ob pripovedovanju menja slike, ki prikazujejo dogajanje v zgodbi, a tokrat nam ni pripovedovala zgodbe Ferija Lainščka Ne bodi kot drugi, ampak nam jo je zapela. Čudovit večer smo po ogledu zaključili ob prijetnem druženju v spodnjih prostorih Pungartnikove hiše.
DJD
