Občinski svet je potrdil prodajo poslovne stavbe na Kolodvorski 8
Že vrsto let je bila stara domžalska knjižnica nasproti železniške postaje mestu prej v breme kot v ponos. Po številnih ugibanjih in poskusih je le dobila novega lastnika, to je Študentski servis Domžale, ki ima tudi sicer tukaj svoje poslovne prostore. Preden pa se je vse srečno izteklo (tako za občino, kot za staro hišo), je bilo kar precej ugibanj in prerekanj na občinskem svetu med posameznimi strankami, ki so bile skeptične do odtujitve objekta in na drugi strani med občinsko upravo, ki je prodajo zagovarjala, saj dobesedno ni vedela, kaj s stavbo početi. Blizu 150 let stara hiša se je namreč počasi rušila sama vase in grozila, da se bo nekega dne, vsem pomislekom navkljub, dokončno sesula.
Zob časa je neizprosen
Ker stoji stavba na eminentni lokaciji, se je občina že pred leti, za časa prvega strankarskega župana, resno ukvarjala z idejo, da bi stavbo temeljito sanirala in jo prenovila. Občina je že takrat odštela precej denarja za idejne projekte znanega domžalskega arhitekta, ki pa so končali pozabljeni nekje globoko v občinskih predalih, saj za ta namen nikoli ni bilo denarja. S podobno mislijo se je poigravala kasnejša občinska oblast pod taktirko sedanje županje in sicer ob priložnosti, ko so resno razmišljali o ureditvi Kolodvorske ulice. No, takrat so bili strokovnjaki zelo deljenega mnenja in prevladovala je ideja, da je treba staro knjižnico podreti, ker da je arhitekturno in gradbeno brez prave vrednosti. Ocenjevali so, da bi »požrla« preveč sredstev, če bi jo hotelo temeljito sanirati.
Pokazalo se je, da z ureditvijo Kolodvorske ne bo nič, da ni na voljo pravega investitorja, ki bi bil voljan vložiti kapital v njeno pozidavo; potihnila je tudi ideja o »reševanju« stare knjižnice, ki naj bi simbolizirala »dušo« Domžal. Kljub dotrajanosti in neugledni notranjosti so bili vsi prostori oddani v najem: svoj začasni dom je tu našla LIPA – univerza za tretje življenjsko obdobje, nekaj prostora je zasedal Center za socialno delo in tudi zasebna podjetja. Že osem ali devet let pa je najemnik prostorov v prvem nadstropju Študentski servis Domžale, ki je v pritličju uredil tudi prostore Študentskega kluba, kjer so se vedno zbirali mladi. Stara domžalska hiša je tako dolga leta nudila zavetje mladim in starejšim in kljubovala zobu časa, ki jo je neusmiljeno razžiral in najemniki so drug za drugim odšli, ostal je le Študentski servis. Ko je postalo očitno, da se bo stavba podrla sama od sebe, če se ne bo hitro našla rešitev, se je občina odločila, da najde kupca.
Kupcev ni na pretek
Ko so se pričeli prvi razgovori med občinsko upravo in Študentskim servisom, je sodni cenilec ocenil, da je stavba z nekaj pripadajočega zemljišča vredna 66 milijonov tolarjev. Na Študentskem servisu so nekoliko oklevali, saj je bilo treba prišteti še vsaj enkrat toliko za sanacijo objekta, kar je zajetna vsota. No, medtem so se na občinskem svetu odločili, da bodo objavili javni razpis in upali, da bo morda »ugriznil« še kakšen kupec, ki bi dal več. Pa z licitiranjem navzgor ni bilo nič, saj se na dve javni ponudbi ni javil prav nihče in tako je v skladu z zakonodajo cena objekta po neuspelih javnih ponudbah »padla« za četrtino, to je na dobrih 48 milijonov neto. Za tako ceno, povečano za DDV, jo je tudi odkupil edini zainteresirani – Študentski servis iz Domžal, ki bi se sicer, če bi objekt odkupil kdo drug, moral izseliti iz prostorov, kjer je bil vrsto let najemnik. Oddahnila pa si je kljub vsemu tudi občina, saj je pričakovana sredstva od prodaje že v začetku leta vštela v proračun. Če bi se prodaja izjalovila, bi morali za krpanje proračuna najti druge vire, pa tudi odločitev – kaj s stavbo – ne bi bila enostavna.
»Cyber caffe« in brezplačni internet
Kupoprodajna pogodba med občino in ŠS vsebuje posebno klavzulo, ki jo mora kupec spoštovati, v nasprotnem primeru je dolžan plačati kazen v višini desetih milijonov tolarjev. Gre za to, da je Študentski servis dolžan spoštovati namen rabe prostora, da bo v tem objektu še naprej dejavnost, povezana z mladimi ter da bodo takoj po končani obnovi v spodnjih prostorih uredili »cyber caffe« z brezplačno uporabo računalnikov za vse goste in brezplačnim dostopom do interneta.
Direktor Študentskega servisa Sebastijan Česnik je potrdil, da sprejema pogoje, ki jih nalaga občinski svet ter da bodo obnovitvena dela končana v roku dveh let. Mlada ekipa študentskega servisa verjame, da jim bo uspelo v načrtovanem roku prenoviti stavbo, saj že imajo gradbeno dovoljenje: predvsem bodo obnovili streho in ostrešje, fasada mora zadržati sedanje elemente, to pomeni barvo, ohraniti štukature ter obliko in izvedbo oken. Nad prenavljanjem bo bedel Zavod za spomeniško varstvo, kar bi znalo zaplesti izvedbo, čeprav investitor zagotavlja, da se to ne bi smelo zgodili. Direktor Česnik je še povedal, da statike stavbe ne bodo sanirali, ker bi to terjalo ogromna sredstva, pač pa bodo uredili zunanji izgled in notranje prostore do te mere, da bodo primerni in seveda varni za delo in bivanje. Meni, da bodo v sanacijo vložili vsaj toliko sredstev, kot so jih vložili v nakup. Pravi, da je dve leti dovolj dolga doba za celotno prenovo.
Kalimero, Vatikan in Kolodvorska
Povprašali smo direktorja občinske uprave Ješelnika, kaj bo z neposredno okolico stare knjižnice, kajti tik ob njej je na zahodni strani improviziran objekt slaščičarne Kalimero, le nekaj korakov stran pa nekdaj znameniti »Vatikan«, ki je sedaj prazen in zaprt. Ješelnik je povedal, da gre pri slaščičarni Kalimero za samostojno zemljišče v lasti občine in za katero ima lastnik slaščičarne pogodbo za rabo zemljišča tako, da slaščičarna ostane. »Vatikan«, to je nizka, skromna stavba tik ob Kolodvorski, kjer je bil nekoč bife, je sedaj v lasti odvetniške družbe Doles-Makovec. Objekt pa je, kot je povedal Ješelnik, za namen javnega lokala nemogoče uporabljati, saj je občina odrekla soglasje za uporabo vhoda neposredno iz Kolodvorske ulice, kajti znano je še iz časov delovanja »Vatikana«, koliko preglavic je to povzročalo. Zato objekt stoji brez uporabe ali namena, vsaj do nadaljnega.
Kolodvorska ulica, ki je edina v Domžalah nekaj posebnega in bi lahko tvorila nekakšno mestno jedro, bo še naprej ostala taka, kot je. Za načrtovano prenovo, ki je bila tudi že predstavljena javnosti, ni investitorja čeprav so bili načrti privlačni in obetavni; sedaj čakajo na boljše čase. Res pa je, da je ulica dobila lepši izgled že z ureditvijo parkirišča, z lepo urejeno hišo, v kateri so odvetniki in notarka, ter da bo urejena stara knjižnica kot lep zaključek Kolodvorske, ki je, hote ali nehote tisto, čemur rečemo duša mesta. Boljše alternative kljub trudu arhitektov in načrtovalcev – preprosto ni.
Danica Šraj
