O grajskih vrtnarjih. Iz arhiva družine Rojc s Hudega pri Radomljah

625

Lahko rečemo, da je bilo vrtnarstvo kar tradicionalna družinska dejavnost, saj so z njo povezani več ali manj vsi otroci Franca in Frančiške Rojc, pa tudi naslednje generacije. Naslov razstave O grajskih vrtnarjih nam pove, da so urejali vrtove in parke v bližnjem Souvanovem parku v Volčjem Potoku, pri graščinah Novo Celje in Miramar pri Trstu, nenazadnje mlajše generacije vrtove v Arboretumu Volčji Potok in pod gradom Zaprice, v mestni vrtnariji Kamnik.

Do sedaj znana zgodovina Rojcev – Ta zgornjih Matekov – se začenja v času Napoleona. Prvi znani podatek je, da se je Janez Rojc (1811–1879) poročil z Marijo Šarec (1803–?) s Homca. Rodil se jima je sin Franc (1847–1922). Ta se je leta 1880 poročil s Frančiško Stare (1847–1928) s Količevega. Ob avstrijski zasedbi Bosne (1878) je bil Franc vpoklican v 17. pešpolk. Prislužil si je troje odlikovanj. Njegovo hrabrost in iznajdljivost je omenil častnik in pisatelj Jernej Andrejka.

Predstavljamo pa zanimive zgodbe njunih petih otrok:

Franc Rojc (1882–1946), Amerikanec. Leta 1903 se je odpravil v Ameriko, kjer naj bi nadaljeval študij teologije. Vendar je življenje polno izzivov. Leta 1909 je v Montani celo iskal drage kamne, predvsem opale. Leta 1918 se je v Los Angelesu poročil z vdovo Doris May Boling. Po izročilu je bil tudi igralec v prvih hollywoodskih filmih. Njegov zadnji zabeleženi poklic pa je bil – vrtnar.

Janez Rojc (1884–1971), vrtnar pri Souvanu. Od vsega začetka je sodeloval pri zasaditvi parka v Volčjem Potoku. Leon Souvan je urejal park na podlagi lastnih načrtov, risb in skic vse od leta 1919 dalje. Ko so vrtnarji kopali sadilne jame za drevesa, jih je gospod usmerjal in nadzoroval z daljnogledom.

Peter Rojc (1887–1944), vrtnar na Miramaru pri Trstu in v Novem Celju. Nadaljeval je družinsko tradicijo in se je izučil za vrtnarja na Dunaju, delal pa je tudi pri kamniškem cvetličarju Lapu. Pred 1. svetovno vojno je delal v parku na gradu Miramar pri Trstu. Kmalu po vojni pa ga najdemo pri graščini Novo Celje in na drugih posestvih barona Turkovića, v Opatiji in na otoku Krku.

Frančiška Rojc (1890–1980) je bila edina hčerka. Zaposlila se je kot sobarica in kuharska pomočnica  pri Souvanovih v Volčjem Potoku.

Anton Rojc (1892–1968), slikar in rezbar. Bil je mizarski mojster. Vendar je že kot otrok ustvarjal, saj se je ohranila knjižica njegovih risb in pesmic iz leta 1905. Vse življenje ga je veselilo slikarstvo. Poznan je predvsem po krajinskih motivih kamniške okolice in mesta. Kot rezbar je izdeloval okvirje in manjše figurice, za cerkvene potrebe je tudi restavriral in obnavljal lesene dele oltarjev.

Vrtnarska tradicija gre v Petrovem rodu še naprej. Sin Peter (1918 – 1986) je bil vrtnar na Holadskem, v tovarnah Induplati in Lek. Mlajši sin Edi (1915–1989) se je izpopolnjeval pri znanem ljubljanskem vrtnarju in cvetličarju Franu Herzmanyskem v Rožni dolini. Nato je urejal park pri vili tovarnarja Majdiča v Jaršah. Po vojni pa je kot vodja transportne ekipe skrbel za okolico tovarne Induplati.

Peter Rojc (1952), upokojeni vrtnar, je Edijev sin. Triletno vajeništvo je odslužil na nekdanji graščinski vrtnariji, danes Arboretumu. Nato je dve vrtnarski sezoni delal na mestni vrtnariji pod gradom Zaprice. In nato je še leta do upokojitve samostojno urejal parkovne površine ob veliki farmacevtski tovarni.

»Slovenska dramatika se je pričela z Linhartovim Matičkom, ki se je ženil in bil vertnar grajšinski. Tudi v narodnih pesmih je vrtnar nekaj imenitnega. Ali vsaj misli, da je. »Bom goltnarja vzeva, bom zmerej veseva. Grajski vrtnarji sedaj niso več v modi. Čeprav novodobnih graščakov pač ne manjka. Morda sem bil eden zadnjih ‘Matičkov’«.

Medobčinski muzej Kamnik

Rojčeva domačija 1908
Frančiška Rojc pred svojo hišo 1929
Janez Rojc v Souvanov park 1937
Peter Naglic s Homškega hriba 1930 barvno obdelana
Franc in Frančiška Rojc 1895

 

Oglasno sporočilo