Plečnikova dediščina v Domžalah in okolici (4)

0
225

Ob 150-letnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika posvečamo posebno pozornost na njegova dela v povezavi z Domžalami in okolico. V prejšnjih prispevkih smo predstavili zbrane spomenike, ki se povezujejo z njegovim imenom; v naslednjih dveh pa bo predstavljena podrobnejša raziskava sodelovanja Jožeta Plečnika z domačimi mojstri, ki jih je potreboval za izvedbo svojih idejnih načrtov in z nekaterimi spletel tudi prijateljske vezi.
Kot je bilo že omenjeno, se obrtniško delo Janeza Vrečarja tesno povezuje s Plečnikovim imenom, saj je Vrečarjeva delavnica izdelovala najzahtevnejša mizarska in podobarska dela po njegovih načrtih.
Janez Vrečar (1887 – 1959) je bil rojen v Tuštanju pri Moravčah. Za podobarski poklic se je učil pri Andreju Rovšku in Ivanu Pengovu, kjer je delal tudi njegov oče. Po prvi svetovni vojni, ko je oče odprl svojo delavnico v Moravčah, sta skupaj rezljala največ po naročilu za Pengovovo delavnico. Leta 1928 je začel samostojno podobarsko in mizarsko obrt v Domžalah, pozneje pa je v Kolodvorski ulici v Domžalah zgradil delavnico in hišo ter izdeloval precej cerkvene opreme za mnoge slovenske in druge cerkve, naj naštejemo le nekatere: oltar v Metliki, deli oltarja v Bogojini, krstilnica v Stranjah, oprema za kapelo na Golniku, različna oprema za cerkev v Črnučah in Moravčah ter cerkev sv. Antona v Beogradu. V Domžalah je sodeloval pri adaptaciji Dobrodelnega doma in Otroškega doma (1929), ko je župnik Fran Bernik »zaposlil« večina domžalskih obrtnikov. V istem obdobju je sodeloval pri gradnji Godbenega doma. Za župnišče je prenovil omare (1931) in opravil mizarska dela ob podaljšanju kora v cerkvi po Plečnikovih načrtih (1951). Med leti 1951 in 1953 je z domžalskimi obrtniki sodeloval pri izgradnji Domžalskega doma na Veliki planini. Pri delu je Janez Vrečar kipe in rezbarske detajle izdeloval sam, vse ostalo mizarsko delo pa so opravili po njegovih načrtih pomočniki in vajenci. Sam naj bi opravljal tudi restavratorska dela. V delavnici so pripravljali les tudi za njegovega prijatelja, domžalskega kiparja Petra Loboda, in moravškega rojaka Tineta Kosa.

V Vrečarjevi mizarski delavnici naj bi se poklica izučilo kar 72 vajencev. Nekateri se še živo spomnijo obiskov velikega arhitekta, ki je bil reden gost v hiši in v delavnici. Njihove spomine smo zbrali ob razstavi Janez Vrečar (1887 – 1959): Domžalski podobar in gospodarstvenik, Menačenkova domačija, 20. april – 20. maj 2017.

»Janez Vrečar je Jožeta Plečnika vedno pričakal na Kolodvoru, ko se je pripeljal iz Ljubljane v Domžale. Ob njem je vedno stal eden od vajencev in so nato skupaj odšli domov k Vrečarju, kjer je njegova gospa skuhala kosilo.« (Stanislav Erman)

»Spominjam se, ko smo v delavnici izdelovali lovorov venec iz lesa za Jožeta Plečnika. Tri leta smo ga izdelovali. Tudi pozlatili smo ga. Večkrat sem ga videl v delavnici z mojstrom Vrečarjem, ki sta se tikala. Pri delu je bil zelo natančen.« (Stanislav Erman)
»Za Plečnikovo cerkev v Bogojini smo v Vrečarjevi delavnici izdelali lesen okvir. Bil okrogel in velik, tako da smo ga morali prežagati in nato sestavili nazaj, ker ni šel skozi vrata.« (Maks Kovač).

K. R. K.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

»Za Plečnikovo cerkev v Bogojini smo v Vrečarjevi delavnici izdelali lesen okvir. Bil okrogel in velik, tako da smo ga morali prežagati in nato sestavili nazaj, ker ni šel skozi vrata.« (Maks Kovač).
K. R. K.

Oglasno sporočilo