Kmetijstvo ni strateška dejavnost, pa bi moralo biti, ker je temelj vsega zagotovitev potreb prebivalstva po hrani. Geopolitične in podnebne razmere so alarmantne, ampak tega ne zaznamo, ker bomo jutri šli v supermarket in tam kupili hrano. Ta alarm lahko zazna samo nekdo, ki je bolj pronicljiv, ki je bolj državnik kot politik. Kar bom povedal, ni samo moje razmišljanje, ampak je tudi razmišljanje akademske in podjetniške sfere, torej strokovnjakov, ki so pripravili predloge. Med temi sta bila izbrana dva, ki lahko bistveno vplivata na prehransko suverenost oziroma samopreskrbo s hrano: dvig državnih podpor za naložbe v visokotehnološke rastlinjake in povečanje obsega namakanja. Vedno se ujamemo v isto past. Ko delaš strategijo, moraš imeti tudi akcijski načrt, strategija je premalo. Če jo imamo, kot bi mi oporekali nekateri, v vseh teh letih ni dala rezultata. Celo slabše je. Nočem strašiti, toda geopolitične razmere so zelo nepredvidljive. Ne smemo biti lahkomiselni. Na vse moramo biti pripravljeni. Kaj je lepšega kot biti samopreskrben s hrano? Mi, Slovenci, imamo v roki škarje in platno. Ne izgovarjajmo se, da nam nekdo nekaj diktira. Ukrepamo lahko sami in spremenimo politiko. To pomeni, da se bodo nekateri ljudje morali začeti drugače obnašati. In to je vedno stres. Ljudje nočejo sprememb. Takšna je človeška narava. Razmere so zelo varljive. Uvažamo absolutno preveč hrane. V jesenskem obdobju je v supermarketih še nekaj slovenskega sadja in zelenjave, ampak bližje ko je zima, več bo uvoženega. Ker pozimi nismo sposobni pridelovati sadja in zelenjave. S predlaganimi ukrepi si želim, da bi se to spremenilo.
Sobotna priloga Dela
Vir fotografije: Urad predsednice republike Slovenije
